Nabor poglobljenih prispevkov o novem koronavirusu

Koliko časa bomo doma. Bo 14 dni dovolj? Odvisno od tega, kakšna bo dinamika obolevanj, je za Delo ocenil Alojz Ihan, profesor in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja oddelka za imunologijo na inštitutu za mikrobiologijo medicinske fakultete. »Če bo krivulja zbolevanja postala linearna, bomo lahko začeli razmišljati o vrnitvi na stare življenjske tirnice. Vsaj ta dva tedna doslednega umirjanja javnega življenja pa sta po mojem ključna za zajezitev virusa,« je pojasnil Ihan. 



Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je v pogovoru z slovenskimi dopisniki v Bruslju poudaril, da je trajanje izrednih razmer v boju proti novemu koronavirusu odvisno od tega, »kako resni bodo ukrepi in kako resno se jih bodo ljudje držali«. Vsekakor naj bi trajali nekaj tednov. Po njegovem mnenju so mnogi pandemijo obravnavali preveč zlahka. »Manjkala je – zdaj pa ne več – zavest ljudi, da je situacija resna in da se ne smemo šaliti. Še v soboto so bili v številnih evropskih državah polni lokali, nekaj dni pred tem pa polni stadioni,« je povedal. V pogovoru pa se je dotaknil tudi očitne neusklajenosti držav članic EU v spopadanju z zdravstveno grožnjo.





Za Italijo je najbolj prizadeta država v EU Španija, ki doživlja koronavirusni cunami, kajti po današnji objavi statistike se je samo v 24 urah število okuženih povečalo za 2000 in na skoraj 11.200, medtem ko je skupaj umrlo že več kot 490 bolnih (oziroma 150 v kratkem dnevu). Žarišče je avtonomna skupnost Madrid, od koder je kar 43 odstotkov okuženih. Medtem ko zdravniška stroka opravlja svoje delo, kakor druge oblasti po Evropi in svetu tudi španska vlada kuje načrte o tem, kako ob širjenju pandemije kolikor toliko ublažiti strašanske posledice v gospodarstvu.





Britanska vlada premierja Borisa Johnsona je bila zaradi svojega odziva na pandemijo, ki daje prednost ohranjanju vzdržnosti zdravstvenega sistema na dolgi rok in strogo sledi nasvetom znanstvene stroke, obtožena ne samo obotavljanja, ampak celo zagovarjanja načel darvinizma, ker je dopustila možnost, da se bo z virusom okužilo na milijone Britancev in tako na naraven način razvilo odpornost nanj. Kaj je v ozadju britanske taktike spopadanja z novim koronavirusom, analizira Jure Kosec.



Medtem ko Evropo najhuje še čaka, s Kitajske prihajajo bolj pozitivne novice. Ta teden se je začel pouk za 1,5 milijona kitajskih učencev v pokrajinah Xinjiang in Guizhou, v katerih približno mesec dni niso zaznali niti enega primera okužbe s koronavirusom. Hkrati bo to nov poskus, so poudarili epidemiologi, saj ne more nihče zatrditi, ali se bo okužba vrnila, ko bo med seboj in s profesorji, nato pa še z domačimi komuniciralo toliko otrok. Vrnitev v učilnice zato poteka pod strogim nadzorom strokovnjakov iz kitajskih medicinskih ustanov in predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).





Aktualne informacije o koronavirusu smo sicer zbirali na enem mestu, zato vsem, ki vas zanima, kaj vse se je zgodilo, priporočamo tudi branje prispevka, v katerem ažurno spremljamo dogajanje. 
 
Prispevke uvrščamo tudi v posebno rubriko Koronavirus.