Neomejen dostop | že od 9,99€
V svetu umre zaradi samomora vsako leto okoli 800.000 ljudi, kar pomeni, da se zgodi samomor vsakih 40 sekund. Zaradi samomora umirajo ljudje celo 10- do 20-krat pogosteje kot zaradi vojn in umorov. Slovenija, kjer se je zadnji dve desetletji umrljivost zaradi samomora zmanjšala za tretjino, spada s 17,5 samomori na 100 tisoč prebivalcev še vedno med bolj ogrožene evropske države, je med drugim zapisano v knjigi z naslovom Samomor v Sloveniji in svetu, ki je te dni izšla pri NIJZ.
Kljub strašljivim podatkom o številu samomorov je to vendarle redek dogodek – vzrok za zgolj 1,4 odstotka vseh smrti v svetu, s čimer je na 15. mestu vodilnih vzrokov smrti. Pri mladih do 29. leta, ki zaradi bolezni še ne umirajo, je samomor drugi vzrok smrti – za prometnimi nesrečami –, s starostjo pa število samomorov narašča.
Največ se jih zgodi na Grenlandiji, v Južni Koreji, državah Azije in severne Evrope, kjer je samomorilni količnik – število samomorov na 100 tisoč prebivalcev – več kot 20. Najnižje samomorilne količnike beležijo v državah Afrike, južne Amerike in južne Evrope, kjer je količnik okoli pet. Z izjemo severne Amerike je samomorilni količnik po letu 2000 upadel na vseh kontinentih, ne pa tudi v vseh državah. V EU so najbolj samomorilni v Litvi, kjer je bil leta 2015 količnik 30, v Latviji in na Madžarskem – 19, v Belgiji in na Hrvaškem 17, v Estoniji 16. Najmanj samomorov je na Cipru – štirje na 100 tisoč prebivalcev, v Grčiji pet, Italiji šest, Veliki Britaniji sedem, v Španiji in Malti pa osem. Slovenija je tistega leta dosegla količnik 20,6.
Samomorilnost je družbeni pojav, pred katerim ni varen nihče, sta poudarili urednici knjige Saška Roškar in Alja Videtič Paska.
Moški so veliko bolj ogroženi kot ženske. Moški umirajo v povprečju zaradi samomora dva- do trikrat pogosteje kot ženske, pri čemer so velike razlike med državami. Največje so zabeležili v državah karibskega otočja, kjer naredi samomor celo 12 moških na eno žensko. Visoko razmerje med spoloma je tudi v državah vzhodne Evrope, kjer je med moškimi tri- do šestkrat več smrti zaradi samomora kot med ženskami. V Sloveniji umirajo moški zaradi samomora tri- do štirikrat pogosteje kot ženske. Majhne razlike beležijo v Avstraliji in južni Ameriki. Samo dve državi na svetu pa sta, kjer so bolj samomorilne ženske kot moški: Kitajska in Bangladeš. Nasprotno pa pri poskusih samomora, ki jih je – po ocenah strokovnjakov 10- do 30-krat več kot samomorov –, prevladujejo ženske.
Moški so po vsem svetu uspešnejši pri izvedbi samomora od žensk. To je treba pripisati agresivnejšim metodam, ki jih uporabijo. Čeprav skoraj povsod prevladuje samomor z obešanjem – v Sloveniji ga izvedeta dve tretjini moških, ki se odločijo za samomor, in polovica žensk –, je pri moških pogosta tudi uporaba strelnega orožja, najbolj v ZDA, kjer je strelno orožje prosto dostopno. Moški pogosto izberejo še zastrupitve s plini, pri ženskah pa prevladujejo utopitev, zastrupitev s tabletami in skok z višine.
Dejavniki, povezani s samomorilnim vedenjem, so različni in se spreminjajo skozi zgodovino. Raziskovalci pred dvema desetletjema so opozarjali na vpliv civilizacije in pospešene individualizacije, kasneje so odkrili močen vpliv genetike, povezanost z motnjami v duševnem zdravju, vpliv ekonomskih razmer, v zadnjem času, ko so na razpolago številni globalni podatki, pa opažajo tudi korelacijo s podnebjem, ki se izkazuje celo za bolj pomembno od ekonomskih spremenljivk. V Evropi sledi stopnja samomorilnosti temperaturnemu vzorcu: narašča od juga proti severovzhodu.
Vsekakor je samomorilnost družbeni pojav, pred katerim ni varen nihče, sta poudarili urednici knjige Saška Roškar in Alja Videtič Paska. Preprečevanje samomora je naloga celotne družbe. Pomembno je poiskati in nuditi pomoč. Kje in kako, je prav tako opisano v knjigi. In še zanimivost: v zadnjem času se izkazuje, da so pri preprečevanju samomora pomembni tudi novi mediji, saj so lahko učinkovite tudi spletne terapije in zaupni kontakti na spletu.
Urednici knjige Saška Roškar in Alja Videtič Paska sta povedali, da je v njej zbrano celoviti znanje slovenskih strokovnjakov, ki je povsem primerljivo s svetovnim. Na 600 straneh je predstavilo svoje videnje samomora skozi družbena, kulturna, zgodovinska, medicinska, okoljska in ekološka očala v 34 poglavjih 44 domačih avtorjev, ki povzemajo tudi svetovne podatke in znanje o samomorih. Urednici sta snov razdelili na štiri sklope, v katerih pisci obravnavajo dejavnike za razvoj samomorilnosti, preventivo razvoja samomorilnosti, oblike samomorilnosti, ogrožene skupine in potrebne intervencije ter čas po samomoru. Iz celovite obravnave samomorilnosti poglejmo nekaj zanimivosti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji