Na Pohorju o fašizmu, gospodarski rasti in inflaciji

»Bitka je bila kratka. V dveh urah in pol je nastopila tišina. Ni zmanjkalo odločnosti in poguma, zmanjkalo je streliva,« je ob 82. obletnici poboja Pohorskega bataljona zbrani množici pri spominskem znamenju pri Treh žebljih na Osankarici dejal slavnostni govornik, obrambni minister Borut Sajovic. Bitka je že med vojno, tudi po zaslugi Alfonza Šarha in njegovih treh mladoletnih sinov, postala legendarna.

Po besedah Sajovica se je po drugi svetovni vojni leta 1945 zdelo, da je fašizem premagan. Toda ta ideologija očitno ni nikoli premagana. Po njegovem ga je še danes »kar nekaj v Rusiji, Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in še kje«.

Pri tem je spomnil na nedavne dogodke v mestu heroju, ko je skupina posameznikov na osrednjem trgu v Ljubljani dvigala desnice v fašistični pozdrav. Kot je dejal, so poslanke in poslanci s sprejetjem zakona pred kratkim temu naredili konec. »Vzrok za vse, kar se je dogajalo pred vojno in po njej in kar danes obžalujemo ter povzroča delitev naroda, ni v Slovencih, ampak v tujcih,« je prepričan Sajovic.

Tudi o provokaciji z nacističnimi uniformami

Obrambni minister Sajovic je rekel, da gre z velikimi vlaganji Slovenski vojski zdaj dobro, da se posodablja in v zadnjih dveh letih tudi kadrovsko krepi. Kot je dejal, je zaskrbljen, ko sliši pozive, da bi bilo treba iz zavezništva Nato izstopiti. Po njegovem je namreč varnost države in naroda v okviru zavezništva največja, tudi glede finančnih sredstev, »ki jih imamo na razpolago«.

Med dosežki sedanje vlade je navedel, da je gospodarska rast pri nas ena največjih v Evropski uniji, da imamo nizko inflacijo in da so se zvišale plače zaposlenih in pokojnine. Po njegovem ni dostojno, da so dve poslanki in predsednico državnega zbora na naslovnici enega od tednikov prikazali v nacističnih uniformah. Kot je dejal, je prepričan, bo Urška Klakočar Zupančič na provokacije znala odgovoriti kot govornica na slovesnosti v nedeljo v Dražgošah.

Tudi pripadniki Slovenske vojske so se v mrzlem jutru odpravili na slovesnost. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Delegacije so k spomeniku padlim junakom polagale vence in cvetje. Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica, meni, da so mlajše generacije premalo seznanjene z vsemi zgodovinskimi dogodki, ki so pripeljali do tega, da danes živimo v svobodni Sloveniji. Po njegovem svoboda ni sama po sebi dana, še posebej v današnjih časih, ko vidimo, kaj se dogaja po Evropi in svetu, zaradi česar so taki spominski dogodki še toliko pomembnejši. Spominske slovesnosti za pohorskimi partizankami in partizani se je udeležilo približno petsto ljudi.

Ukaza komandanta ni mogel uresničiti

V bitki 8. januarja 1943 je padlo 69 bork in borcev bataljona, eden pa je bil ranjen in ujet ter kasneje ustreljen. V boju je izgubil življenje tudi velik domoljub in pohorska legenda Alfonz Šarh ter trije njegovi mladoletni sinovi, komaj 12-letni Valček, dve leti starejši Pepček in 16-letni Lojzek. Zadnji je padel najmlajši Šarhov sin, ki je s smreke s puško zadel nemškega stotnika v vrat. Na nemški strani je bilo 19 mrtvih in 31 ranjenih. Julija 1959 so na območju poslednjega boja pohorskim junakom postavili spominska znamenja z imeni vseh padlih bork in borcev.

Del udeležencev spominske slovesnosti pri Treh žebljih. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Slovenskih pričevanj o tem legendarnem boju pohorskih junakov ni. Znani so le zapisi okupatorjevega zaslišanja edinega preživelega borca, ki se nanaša na pripoved zajetega Franca Kunavra - Sulca v gestapovskem zaporu, preden so ga ustrelili. Kunaver naj bi takrat povedal: »Bil je že dan, ko smo okoli osme ure zjutraj zagledali prve Nemce. Zatem so sledile nove in nove skupine, vse mimo nas, toda vse bliže in bliže.

Komandant Groga je dal povelje, da mora vsak partizan zase ohraniti en naboj, saj da Nemci ne smejo dobiti v roke niti enega živega partizana. Jaz sem imel prestreljeno ramensko kost, obe stegni in prste obeh rok. S tako prestreljenimi udi se nisem mogel sam pokončati.«

Okupator spoštljivo o borcih

V zapisih so Nemci posebej omenili smrt Minke Namestnik - Sonje, ki se je vrgla med Nemce z ročno bombo in umrla skupaj z njimi. Okupator naj bi tudi posebej pohvalil Alfonza Šarha, ki da »se je boril kot lev«. Nemci so 65 padlih Slovencev odpeljali v avstrijski Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Pozneje so našli še štiri padle in jih pokopali na pokopališču v Oplotnici. Po vojni so posmrtne ostanke slednjih prekopali k spomeniku v Ruše.

Tudi pripadniki veteranskih organizacij so se poklonili partizanskim žrtvam. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

O uničenju bataljona so poročali v Berlin državnemu vodji SS in šefu nemške policije Heinrichu Himmlerju, ta pa je poročilo o tem poslal vodji nemškega rajha Adolfu Hitlerju. Pohorski bataljon je bil Nemcem trn v peti. Od njegove ustanovitve septembra 1942 do bridkega konca je izvedel 105 akcij ter likvidiral več kot 300 okupatorjevih vojakov in domačih izdajalcev. Oktobra je v Oplotnici napadel policijsko postojanko, zažgal občinsko poslopje in nato v kraju priredil zelo obiskan partizanski miting.