Na opredelitev le v primeru klica in določenega termina

Pred enoto Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana Bežigrad te dni nastajajo dolge vrste, saj pacienti čakajo na možnost, da bi se opredelili pri dveh novih družinskih zdravnicah. Zaradi gneče bodo od prihodnjega tedna paciente na opredelitev vabili, prednostno bodo klicali najbolj ranljive skupine, ki so izgubile zdravnika v enoti Bežigrad.

Med ranljivimi skupinami, ki jih bodo prednostno poklicali na opredelitev v eni od dveh novih ambulant družinske medicine, v ZD Ljubljana navajajo starejše in kronične bolnike. »Zato vse paciente obveščamo, naj pridejo v ZD Bežigrad na opredelitev le v primeru klica in dodeljenega termina,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so pojasnili, posameznik v skladu s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja pri procesu opredeljevanja pri izbranem zdravniku izpolni izjavo o izbiri osebnega zdravnika, ki jo podpiše ob opredelitvi. Pacient se pri tem tudi spozna z zdravnikom, načinom dela v ambulanti ter urnikom.

V enoti ZD Ljubljana Bežigrad od 3. januarja delata dve dodatni zdravnici družinske medicine, ena v obsegu 0,6 programa ambulante družinske medicine in druga v polnem obsegu.

»Zelo nam je žal, da je dobra novica o novih zdravnicah, ki bosta skupno opredelili okoli 2500 oseb, sprožila čakanje ter nočne in zgodnje jutranje prihode pred zdravstveni dom,« so poudarili v ZD Ljubljana.

Vsem čakajočim so zjutraj podelili številke in jim povedali, da se lahko vrnejo tudi kasneje, v notranje prostore pa so jih povabili takoj ob odprtju enote. Opredelili so vse osebe, ki so danes prišle pred enoto Bežigrad v jutranjih urah. Vsem pacientom, ki so bili strpni in razumevajoči, se zahvaljujejo.

Glede jutranjih vrst čakajočih pred ZD Bežigrad se je danes odzval tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Poudaril je, da bi morali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in vsak zdravstveni dom v dobi informatizacije in digitalizacije vendarle najti drugo pot, denimo opredelitev po telefonu.

V naslednjem tednu se bo minister sestal tudi z vodstvom ZZZS in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, pri tem pa upa, da bodo našli kompromis. Na vprašanje, ali tudi sam čuti odgovornost za nastale razmere, je odgovoril pritrdilno in zagotovil, da je kot minister ukrepal z vsemi pooblastili, ki jih ima.

Zaskrbljen tudi varuh

Ob trenutnem dogajanju se je oglasil tudi varuh človekovih pravic Republike Slovenije Peter Svetina in izrazil zaskrbljenost nad alarmantnim stanjem pomanjkanja družinskih zdravnikov. »Nad dogajanjem glede izbire družinskih zdravnikov, še posebej nad zadnjim dogajanjem v Zdravstvenem domu Ljubljana sem pretresen. Ko sem zjutraj prihajal na delo in pred enoto ZD Ljubljana za Bežigradom videl dolgo vrsto ljudi, sem bil zgrožen. Težko razumem, da se v dobi digitalizacije, ko se večina storitev lahko opravi na daljavo, pred zdravstveno ustanovo sredi noči vijejo dolge vrste ljudi, da bi si izbrali osebnega zdravnika,« poudarja varuh.

»Pravica do zdravstvenega varstva je temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja Ustava RS. To ni nekaj nadstandardnega, ampak najbolj osnovna pravica, ki izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Država je odgovorna za učinkovito izvajanje zdravstvene dejavnosti, vzpostaviti mora ustrezno delujočo mrežo zdravstvenih služb na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Z ustreznimi ukrepi mora tudi zagotoviti, da bodo vsi ljudje deležni potrebnih preventivnih in kurativnih zdravstvenih ukrepov takrat, ko jih potrebujejo,« je še dodal Svetina.

Poudarja, da sta dostopnost do zdravnika in kakovostno zdravljenje ključna elementa zdravstvenega varstva, zato je varuh v skladu s svojimi pristojnostmi že ukrepal in od Mestne občine Ljubljana ter vodstva ZD Ljubljana zahteval pojasnila in hitro ukrepanje. Od odgovornih v državi še pričakuje, da nehajo prelagati odgovornost drug na drugega, ampak začnejo tvorno sodelovati v korist bolnikov. Trenutno stanje je po mnenju varuha Svetine še en primer velikega in sistematičnega kršenja pravic prebivalk in prebivalcev.