Na Menini planini o strahu pred desnico in tovarištvu

Ob 79-obletnici partizanskega preboja iz sovražnikovega obroča, je danes na Menini planini potekala spominska slovesnost, na kateri je več kakor osemsto udeležencem spregovorila pravosodna ministrica Andreja Katič. Po njenem prepričanju so bili prav partizani tisti, ki so osvobodili domovino izpod nacifašističnega jarma in tlakovali temelje tudi samostojni Sloveniji v prelomnem letu 1991.

Pri planinskem domu na Menini planini so plapolali številni prapori domoljubnih društev. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Menina planina je spomenik v morali in etiki, v hrabrosti in tovarištvu. To je bila borba na življenje in smrt, se je v pogovoru z novinarjem Dela pred leti spominjal medvojnih dogodkov legendarni partizanski poveljnik Franc Sever Franta, ki je pri 22-letih v marcu leta 1945 z ukano rešil iz sovražnikovega obroča približno 500 bork in borcev. Napisal je knjigo z naslovom Past in po njej so pred leti posneli film z naslovom Preboj. Jedro partizanske vojske so tvorili mladi ljudje, skoraj še otroci, ki se niso bali ničesar. Žrtvovanje za svobodo naroda je bilo samoumevno. Za tisto generacijo je bila meja samo nebo, zaradi česar so tudi zmagali, je bilo slišati med udeleženci slovesnosti.

Katičeva za pravičnejši svet

Po prepričanju ministrice Andreje Katič gre današnja družba po poti razslojevanja, saj so na eni strani nesramno bogati, na drugi strani pa zelo revni ljudje. Pri tem se je vprašala, ali gre današnja družba sploh še v tisto smer, za kar so se borili naši predniki. Na vprašanje Dela, kako bi se to lahko spremenilo, je Katičeva odgovorila, da z novo družbeno pogodbo, kar velja tako za Slovenijo kakor tudi za Evropo in svet. »Je že res, da imamo svoje države na določenih območjih, a zgolj peščica ljudi vlada svetu. Mislim, da se vsi voditelji držav na vseh celih tega zavedajo, zato bodo potrebne spremembe,« je prepričana Katičeva, ki si ne želi, da do teh sprememb pride na nedemokratičen, nasilen način. Žalosti jo vzpon desničarskih strank v Evropi, saj to pomeni, da tradicionalne politične stranke, ki so zagovarjale vrednote Evrope, nastale na pogorišču druge svetovne vojne, ne uspevajo več prepričati ljudi in tega jo je, kot pravi, strah.

Pravosodna ministrica Andreja Katič v pogovoru s patrom Bogdanom Knavsem. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

»A stari borci, kot je bil Franta, so imeli prav. Nikoli ne smemo obupati, saj nikoli ni prepozno. Vsak od nas mora dati vse od sebe, da ustvarimo boljši in pravičnejši svet,« je povedala Katičeva. Slovesnosti se je med drugimi udeležil tudi pater Bogdan Knavs. Prepričan je, da v Evropi in na svetu, s tem pa tudi v Sloveniji, živimo v prelomnih časih, zato je še toliko bolj pomembno, kakšen zgled dajemo kot posamezniki družbi. Zavzema se za družbo tovarištva, solidarnosti in velikodušnosti. »Med seboj si moramo pomagati in pozitivne vrednote širiti med ljudi,« je za Delo povedal Knavs.

Zgodovina bojev na Menini planini

Menina planina je bila že od vsega začetka vstaje prizorišče bojev. To območje je bilo ključno za prehajanje partizanskih enot iz Gorenjske in notranjosti Slovenije na Štajersko. Prizorišče hudih bojev in ofenziv je bilo zlasti med januarjem in marcem 1944 in nato še decembra 1944. Najbolj hudo je bilo januarja 1945, ko sta brigadi Slavka Šlandra in Miloša Zidanška utrpeli hude izgube. Veliko borcev je namreč med ofenzivo enote zapustilo, ker niso več zdržali. Brigada Slavka Šlandra je sredi januarja v enem trenutku imela le 78 borcev. Nemci so sistematično prečesavali teren in pobijali razhajkance. Precej so oslabele tudi terenske organizacije, ker so se aktivisti v ofenzivi umaknili.

FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Domačega izdajanja je bilo toliko, da niso mogli več zdržati, je ob neki priložnosti zapisal zgodovinar dr. Božo Repe. Nemci pa so za »čiščenje terena« pripeljali tudi številne domobranske in druge kvizlinške enote. Domobranci so med novembrom 1944 in januarjem 1945, posamično ali v skupinah zajeli več kot 200 borcev. Komaj so se partizanske enote malo opomogle, terenske organizacije pa za silo obnovile, je marca 1945. ofenzivo ponovila 14. SS divizija. V tem kontekstu je prišlo do obkolitve in bojev, v katerih se je zgodil preboj partizanov pod vodstvom Franca Severja Frante. Šlo je za to, kdo bo v zaključnih operacijah obvladoval prehodni prostor med notranjostjo Slovenije in Štajersko, ki se ji je bližala nemška armadna skupina E z Balkana, z njo pa množice kvizlinških enot.