Na katerem stolu sedijo poslanci Desusa

Medtem, ko je opozicija v pričakovanju vlaganja konstruktivne nezaupnice in dokončnega preštetja, v koaliciji ocenjujejo, da bodo po glasovanju o njej ostali skupaj in delali naprej. Takšno razpoloženje je prevladovalo na koalicijskem vrhu, od koder je prišla tudi ocena, da je prvak Desusa in morebitni mandatar Koalicije ustavnega loka (Kul) Karl Erjavec pač postavil na kocko vse in da pravzaprav nima drugega izhoda, kot da gre do konca.

Koalicijski vrh je bil sicer organiziran v pričakovanju odločitve Desusa, a je zaradi dogovora, da se počaka na glasovanje o konstruktivni nezaupnici, nekako zvodenel. Kot smo pisali, je predsednik največje koalicijske stranke Janez Janša do glasovanja o konstruktivni nezaupnici privolil v nekakšen zamrznjen položaj upokojenske stranke in za zdaj v državni zbor še ne bo pošiljal predlogov za novega zdravstvenega in kmetijskega ministra – Jože Podgoršek za razliko od Tomaža Gantarja ni podal odstopne izjave –, ki po koalicijski razdelitvi iz februarja lani pripadata tej stranki.



Po pogovoru z vodjo poslanske skupine Desusa Francem Juršo je Janez Janša na koalicijskem vrhu tudi povedal, da je dobil zagotovilo, da bodo tudi v prihodnje podpirali smiselne projekte vlade.

»Stanje je res nekoliko nenavadno, ker je stranka Desus uradno izstopila iz koalicije (17. decembra, op. p.), vendar v državnem zboru glede te odločitve stranke od poslanske skupine Desusa nismo prejeli posebnega obvestila. Zato je tudi status poslancev v delovnih telesih trenutno nespremenjen. Poslanci Desusa za zdaj tudi še naprej podpirajo vladne predloge,« pravi predsednik državnega zbora Igor Zorčič in ocenjuje, da ima Janševa koalicija celo več kot 47 poslanskih glasov, kar je po njegovem pokazalo tudi glasovanje o osmem protikoronskem paketu, ki ga je podprlo 51 poslancev.

Predsednik Desusa in kandidat za mandatarja Karl Erjavec na to odgovarja, da bo ključno glasovanje o konstruktivni nezaupnici, do takrat pa se poslanci odločajo glede na to, kaj prinaša določen zakon. Sam je sicer prepričan v uspeh nezaupnice, ki jo naj bi z desetimi glasovi – iz vsake stranke predvidoma po dva – vložili prihodnji teden v sredo.

Tako so včeraj sklenili prvaki strank Kula, ki po sestanku izjav niso dajali, neuradno pa so sogovorniki iz njihovih vrst poudarjali, da je razpoloženje pred vložitvijo konstruktivne nezaupnice »realno in dobro« ter da bodo zares šteli le glasovi na tajnem glasovanju. Dogajanja znotraj Desusa pa niso želeli komentirati.



V primeru propadlega glasovanja o konstruktivni nezaupnici zoper Janševo vlado so poslanci Desusa že povedali, da bodo postali nekakšna »konstruktivna opozicija«, kar pravnoformalno sicer ne obstaja.

»Konstruktivna opozicija je nedorečen politični pojem, ki za razdelitev mest v delovnih telesih in funkcij v državnem zboru ne pomeni veliko. Če se poslanci Desusa odločijo, da bodo v bodoče delovali v opoziciji, vseeno, ali jo poimenujejo konstruktivna ali destruktivna, se bo to odrazilo tudi na spremembah v sestavi delovnih teles oziroma prerazdelitvi vodstvenih in drugih funkcij,« še pojasnjuje predsednik državnega zbora.

Če torej na primer Branko Simonovič ne bo več podpredsednik državnega zbora – zdaj njegova osnovna bruto plača znaša 4817 evrov – in v prihodnje ne bo vodil nobenega delovnega telesa, bo njegova osnovna plača nižja za dobrih 1157 evrov. Podobno je z Robertom Polnarjem, ki zdaj vodi odbor za finance in prejema 4454 evrov bruto na mesec.

Pri določitvi števila mest v delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, oziroma določitvi, katerim poslanskim skupinam pripadajo vodilna mesta v posameznih delovnih telesih, se namreč upošteva velikost poslanske skupine in med drugim tudi razmerja med koalicijo in opozicijo.