Motni posli in razslojevanje v zdravstvu

Zadnji teden so zaznamovale fotografije predsednika vlade na jahti z enim večjih dobaviteljev v zdravstvu, lastnikom tvrdke Marand. Pojavile so se tudi fotografije njunega skupnega dopustovanja na Mavriciju. Janez Markeš je mnenje, da te fotografije sporočajo, da v razmerju med oblastjo, natančneje predsednikom vlade, in pravil, ki naj bi veljala v pravni državi, nekaj ni v redu.



Markeš meni, da vprašanje, zakaj so se fotografije pojavile sedaj, v primerjavi z vprašanji, ali je na delu korupcijska logika, ali so kršene zakonodajne norme in ali bi moral predsednik vlade prijaviti stike z lobisti, ni pomembno. Glede na prejšnje Janševe vlade, Markeš poudarja, da bi bilo »iluzorno misliti, da ne bo prišlo do škandalov in kršitev.«

Ali Žerdin je opozoril, da v tem primeru ne moremo govoriti o lobiranju, »pač pa gre za testiranje terena, ali je mogoče skleniti kakšen nov posel.« Markeš dodaja, da glede na poročanja medijev, izgleda, da je ta posel bil sklenjen in je »precej moten«.  Spomnil je na primer, ko je onkološki inštitut Marandu posel preplačal najmanj desetkrat. 



Žerdin meni, da bo zdravstveni sistem ena ključnih političnih bitk prihajajoče jeseni. Markeš se strinja, da grozi  privatizacija sistema javnega zdravstva in »demontaža  tega, kar je v Sloveniji najbolj dragoceno.« Žerdin je pojasnil, da sistem zdravstvenega zavarovanja, ki ga ima Slovenija od leta 1992, ni socialističen, pač pa se zgleduje po modelu, ki ga je v Nemčiji v devetnajstem stoletju uvedel kancler Bismarck.

Markeša skrbi predvsem, da se ustvarja novo razslojevanje, ko reveži nimajo več dostopa do vrhunskega zdravstva.