Mojca Šetinc Pašek: Predlog medijske regulacije, kot jo pozna Vučićeva Srbija

Predlog zakona o medijih, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji na Silvestrovo, še naprej sproža val kritik. Javno se je na facebooku oglasila Mojca Šetinc Pašek, nekdanja novinarka in urednica, zdaj poslanka DZ, v katerem deluje kot nepovezana poslanka, potem ko so jo izključili iz poslanske skupine Gibanja Svoboda.

»Tako pomemben zakon, ki naj bi po dvajsetih letih na sodoben način uredil slovensko medijsko krajino, predvsem pa rešil ali vsaj poskusil rešiti pred propadanjem eno od najpomembnejših gospodarskih panog za družbo, je bil sprejet, če gre verjeti informacijam iz parlamentarnih hodnikov, brez dokončne koalicijske uskladitve, tako da celo koalicijski partnerji niso bili povsem prepričani, katero različico zakona je vlada sploh sprejela.«

Po njenih besedah tak odnos priča o manirah vladajočih do medijev, ki jih ne jemljejo kot odgovorne in avtonomne partnerje v družbenih procesih, temveč kot neko potencialno nevarnost, ki jo je treba z neštetimi zapovedmi in prepovedmi uskladiti z vladnimi namerami in njihovimi predvolilnimi ambicijami.

S svojim mnenjem o tem, da je zakon zastarel in ne odraža sodobnih medijskih praks, se je Šetinc Paškova pridružila številnim strokovnjakom, kot so dr. Marko Milosavljević, dr. Dejan Verčič in Miran Lesjak.

Verčič: Zakon o medijih je zastarel, škodljiv, nepotreben

»Ob prebiranju predloga pa se ne morem znebiti vtisa, da nas vrača v osemdeseta prejšnjega stoletja, v čase, ko je politika nadzirala vse v povezavi z mediji, ko je lahko tožilec po ukazu partije sredi tiska zaustavil izdajo Mladine. Še bolj skrb vzbujajoče je, da predlog še najbolj spominja na medijsko regulacijo, kot jo pozna Vučićeva Srbija,« je zapisala.

Izrazila je še pomisleke glede regulacije medijske koncentracije, predvsem ker je jasno, da zakon ne bo preprečil znane slovenske medijske koncentracije (Martina Odlazka, op. a.), »v katero bi že zdavnaj in po že zdaj veljavni zakonodaji moral poseči vsak resen regulator«. 

To pa se ni zgodilo, kot pravi, »Odlazkovi mediji zvesto služijo potrebam vladajočih, tudi tako, da se tam koga od njih po potrebi zaposli. Tako bo ta 'medijski imperij' še naprej ostal nedotaknjen, čeprav bi morala biti takšna medijska koncentracija že po veljavnih pravilih prepovedana.«

Opozorila je tudi, da je vlada tista, ki imenuje svet in direktorja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki bo po novem bdel nad mediji. Po njenem mnenju bi morali  predlagatelji, če bi res sledili smernicam, EU spremeniti tudi sestavo sveta Akosa tako, da bi bilo imenovanje slednjega od vlade neodvisno.«

Strinja se tudi s pomisleki glede predlaganega sistema državnih shem za financiranje medijev, ki ostajajo na ravni vsakoletnih razpisov. »Prepričana sem, da bi moralo financiranje države zajemati večletno obdobje, financirati bi morala tudi večletne medijske projekte. S tem namreč medij ne bi bil več odvisen od vsakokratne vlade in zato v skušnjavi, da svoje poročanje in komentiranje prilagaja trenutni oblasti ali pa se ji zaradi golega preživetja celo popolnoma podredi.«

Za direktorjema RTV Slovenija na desni napis "Smrt janšizmu svoboda narodu". FOTO: Jure Eržen/Delo

Nekdanja novinarka pa je najbolj presenečena nad kaznovanje t. i. sovražnega govora v medijih. »Sama iz osebnih izkušenj zelo dobro vem, kaj pomeni biti deležen žaljenja, zmerjanja, groženj in sovražnega govora. Tudi zaradi svoje dolgoletne sodne izkušnje – primer »odsluženih prostitutk« se je na sodišču vlekel kar šest let in prek vseh sodnih instanc do končnega epiloga, kar je pač cena pravne države – se zavzemam za resen pregon sovražnega govora. Toda ta je že opredeljen v kazenskem zakoniku kot kaznivo dejanje z do dveh let zapora.«

V predlaganem zakonu je sovražni govor nenadoma postal »težji prekršek« (niti ne »najtežji«!) v pristojnosti medijskega inšpektorja. Ta bo kot nekakšen cenzor, kot neki redar kar sam ugotavljal, kaj je sovražni govor, in potem spornim medijem izrekal globe do 20.000 evrov, opozarja.

To po njenem pomeni, da bo medijski inšpektor zdaj lahko »lovil« novinarje in urednike iz medijev nasprotnega političnega tabora, ki bodo sovražno pisali na primer o gejih, migrantih, nevladnikih, pa tudi o politiki trenutne vlade. Ko pa se bodo na oblasti politične opcije morda zamenjale, pa bo neki drug medijski inšpektor v skladu z duhom zakona, se pravi »leges artis« preganjal novinarje in urednike Mladine, Dnevnika, Večera, morda celo »Marcela«, ker bo v njihovih člankih in izjavah prepoznal sovražni govor do političnih nasprotnikov, recimo do »janšistov« in »domoljubov« …

»Ali se zavedamo, kako zlahka bi se lahko določbe o nadzoru in pregonu sovražnega govora zlorabilo tudi za morebitne »politične čistke« neprimernih novinarjev, urednikov, medijev, nekaj podobnega torej, čemur smo bili priča v Janševih vladah? Zanimivo je, da ministrica za kulturo ni znala odgovoriti na provokativno vprašanje poslanca SDS, ali je parola 'smrt janšizmu' sovražni govor ali ne,« je v objavi še zapisala Mojca Šetinc Pašek.