Sta po novem medijskem zakonu Severina in Gibonni slovenska izvajalca?

Osnutek novega zakona o medijih, ki ga je na zadnji dan starega leta vlada na dopisni seji potrdila in poslala v državni zbor, je razburil opozicijo in vplivneže, češ da kot medij opredeljuje vsakogar, ki prek neke platforme širi svoje informacije.

Tik pred zaključkom leta vlada potrdila še zakon o medijih

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je včeraj pojasnila, da ni tako. Kot je zapisala, je ena izmed najbolj razširjenih napačnih informacij glede novega zakona trditev, da bodo morali biti vplivneži vpisani v razvid medijev. »Vplivneži oziroma influencerji niso obravnavani kot mediji in zato niso ter ne bodo zavezani k vpisu v razvid medijev. Prav tako ne bo vzpostavljen ločeni razvid za vplivneže,« je pojasnila.

Ministrica je poudarila, da predlog novega zakona prvič definira vplivneže in jih loči od medijev. Za vplivneže veljajo zgolj določena pravila glede označevanja oglaševanja, zaščite otrok, prepovedi spodbujanja nasilja, sovraštva, terorizma ali kaznivih dejanj. »Ta pravila so povsem skladna s praksami nekaterih drugih evropskih držav,« je dejala in poudarila, da bodo vplivneži še naprej delovali svobodno, brez omejitev, ki veljajo za medije.

Milosavljević: Mnogo vplivnežev dosega več ljudi kot lokalni časopisi

A s tem se v celoti ne strinja dr. Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. »Privrženci SDS slikajo črno, Asta Vrečko pravi, da je belo. V resnici je slika bledo bež, precej nejasna,« pravi. 

V predlogu zakona namreč ni jasno opredeljeno, kdo pravzaprav spada med vplivneže. »Vsakdo objavlja z namenom vplivanja na ljudi, četudi le na nekaj svojih prijateljev, vendar to še ne pomeni, da so vplivneži vendar ljudje, ki imajo nekaj deset ali sto sledilcev, še niso vplivneži. Zakon bi moral bolj natančno kvantitativno določiti, kdo je vplivnež. zaradi česar ni jasno, kdo je vplivnež. Ključno vprašanje torej je, koliko sledilcev naj bi nekdo imel, da bi bil opredeljen kot vplivnež. Prav tako ni jasno določeno, kdaj vplivnež postane medij. Kajti kriteriji, ki so zapisani v zakonu, se lahko nanašajo tudi na vplivneže – na primer periodičnost objavljanja. Tudi vplivneži pogosto sledijo periodičnemu urniku objav, saj to vpliva na delovanje algoritmov na družbenih omrežjih. Kar nekaj vsebin, ki jih najdemo na platformah, kot je youtube, je že zdaj opredeljenih v skladu z zakonom o avdiovizualnih storitvah. Številni youtuberji in podjetja so že vključeni v te direktive.«

Prav tako po sogovornikovih besedah ostaja nejasna ločnica med avdiovizualnimi storitvami in mediji. »Periodičnost ne more biti odločilni kriterij, prav tako ne zgolj doseg občinstva. Veliko vplivnežev namreč dosega več ljudi kot lokalni časopisi. Morda bi morali kriterij postaviti na uredniško organiziranost, in ne na uredniško politiko – vendar tudi to odpira dileme. Če pogledamo na primer politika, kot sta Janez Janša ali Borut Pahor, oba na svojih družbenih omrežjih sledita določeni uredniški politiki.«

Nejasnosti glede slovenske glasbe

V zakonu o medijih je tudi nova opredelitev slovenske glasbe, kjer je prav tako nekaj neskladnosti. Kot »slovenska glasba« so v novem zakonu trenutno opredeljene vse skladbe, ki se izvajajo v slovenskem jeziku ali so nastale ali bile izdane v Sloveniji. Kot opozarja Milosavljević, »sem torej sodijo tudi izvajalci, kot so Zdravko Čolić, Gibonni ali Severina, ki so snemali v Tivoliju in izdajali albume pri slovenski založbi«.

Po drugi strani pa, opozarja, če na primer filharmoniki nastopajo na Dunaju in izdajo album pri nemški založbi, njihova glasba po zakonu ne spada med slovensko glasbo. Še bolj nenavadno je, da glasba zasedbe Laibach po trenutni zakonodaji večinoma ne sodi pod slovensko glasbo, čeprav gre za eno izmed najbolj prepoznavnih slovenskih skupin v svetu.

Te nejasnosti kažejo na potrebo po temeljitem premisleku o definicijah in kriterijih tako za medije, vplivneže kot za kulturno ustvarjanje. Brez jasnih meja in kriterijev obstaja tveganje za neenako obravnavo in pravno zmedo, še poudarja sogovornik.

»SDS utrjuje teorije zarot«

Ministrica Asta Vrečko je sicer odločno zanikala trditve SDS o cenzuri, ki naj bi jo nova zakonodaja poskušala uveljaviti. »V nasprotju z lažnimi informacijami zakon ne uvaja nobene cenzure. Ravno nasprotno – namen zakona je okrepiti neodvisnost medijev, povečati njihove finančne zmožnosti ter zakon uskladiti z evropsko zakonodajo.« Opozorila je tudi na širjenje lažnih informacij, ki so del propagandne kampanje največje opozicijske stranke SDS. »Namen teh manipulacij je jasen – diskreditacija vlade in ustvarjanje zmede,« je dejala. SDS z uporabo dezinformacij, žaljivk in sovražnega govora po njenih besedah utrjuje teorije zarote in spodkopava zaupanje javnosti.

»Spomnimo se, kako je prejšnja vlada pod vodstvom SDS obravnavala medije,« je omenila ministrica. Z uničevanjem RTV Slovenija, finančnim izčrpavanjem STA ter pritiski na neodvisna uredništva je Slovenija padla na lestvici svobode medijev. Po njenih besedah so bili ti dogodki eden izmed ključnih razlogov za nastanek evropskega akta o svobodi medijev (EMFA).

Zakon omogoča tudi pripravo shem za finančno pomoč medijem, ki kot gospodarska panoga do zdaj edini niso bili upravičeni do finančne podpore države. FOTO: Leon Vidic/Delo

»To, kar počne SDS s svojimi sateliti, je šolski primer širjenja dezinformacij po socialnih omrežjih za namen politične populistične propagande in širjenja teorij zarote za ustvarjanje vzporednega narativa in družbenega nelagodja,« je zapisala ministrica.

Širjenje dezinformacij ima resne posledice, je še opozorila. Politične stranke in javni akterji nosijo odgovornost, da se vzdržijo manipulacij in podpirajo spoštljiv dialog. »Zakon o medijih je priložnost za krepitev medijske krajine, zaščito svobode govora in razvoj neodvisnih medijev – za dobro vseh državljanov,« je sklenila Asta Vrečko.

Novi zakon prihaja po več kot 20 letih

Po dopisni seji je vlada sporočila, da je bilo treba veljavni zakon o medijih nujno zamenjati z novim zakonom, saj veljavni zakon ne upošteva razvoja tehnologije, spremenjenih navad medijskih občinstev, pojava družbenih omrežij in vzpona umetne inteligence. Prav tako ni več sledil najnovejši evropski medijski zakonodaji, zlasti aktu o svobodi medijev, ki začne veljati avgusta 2025.

»Z novim zakonom smo ustrezno poskrbeli tudi za uskladitev z zakonodajo EU na področju medijev,« so pojasnili na ministrstvu. Asta Vrečko je poudarila, da novi zakon določa večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih, razkritje nasprotja interesov, ki lahko vpliva na celovito obveščenost javnosti, nov postopek presoje združevanja medijskih podjetij (medijske koncentracije), učinkovitejše zamejevanje širjenja sovraštva in nestrpnosti.

»Gre za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi,« je poudarila ministrica za RTV Slovenija ob robu srečanja z nemško ministrico za kulturo Claudio Roth in dodala, da je bil trenutno veljavni zakon sprejet leta 2001.

Zakon omogoča tudi pripravo shem za finančno pomoč medijem, ki kot gospodarska panoga do zdaj edini niso bili upravičeni do finančne podpore države. Prenavlja in finančno krepi obstoječe razpise za sofinanciranje medijskih vsebin ter uvaja dve novi shemi – za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in za pomoč digitalnim medijem.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na delovnem sestanku sprejela nemško ministrico za kulturo Claudio Roth. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Med drugim zakon omogoča subvencioniranje produkcijskih stroškov, distribucije, naročnin ter zaposlovanja specializiranih novinarskih profilov. Sledi načelu vsebinsko nevtralnih ukrepov, kjer bodo do pomoči upravičeni vsi mediji, ki bodo izpolnjevali objektivna merila, kot so delež lastne produkcije, doseg občinstva in število zaposlenih.

Novi register za poročanje o državnem oglaševanju

V proračunu za leto 2025 je za izvajanje zakona zagotovljenih 4,16 milijona evrov, v letu 2026 pa se sredstva povečujejo na osem milijonov evrov.

Glede državnega oglaševanja zakon določa, da morajo biti sredstva dodeljena na podlagi preglednih, objektivnih in nediskriminatornih meril. Javni organi bodo morali vsako leto objaviti informacije o svojih izdatkih za oglaševanje.

Novi register bo omogočal vpogled v podatke o dejanskih lastnikih medijev, državnem oglaševanju in prejetih državnih pomočeh, kar naj bi po besedah ministrice izboljšalo transparentnost medijske krajine. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) bo po novem pristojna za presojo medijske koncentracije, da prepreči zmanjšanje pluralnosti in uredniške avtonomije.

Zakon širi zaščito tudi na nove medijske oblike, kot so spletne platforme in družbena omrežja. Prepoveduje nameščanje vdorne programske opreme na naprave novinarjev ter krepi zaščito novinarskih virov.