Mladi vozniki močno zmanjšali delež smrti v nesrečah z alkoholom

Med leti 2015 in 2019 se je pri mladih voznikih med 18. in 24. letom za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Zato se v letošnji iniciativi Heroji furajo v pižamah mladi športniki in umetniki zahvaljujejo mladim ter jih pozivajo, naj postanejo zgled ostalim skupinam voznikov.

Zavod Vozim z iniciativo Heroji furajo v pižamah od leta 2017 spodbuja mlade, naj spremenijo odnos do vožnje pod vplivom alkohola ter postanejo varni in odgovorni vozniki. Mladi so v zadnjih letih naredili velik napredek, so poudarili na današnji novinarski konferenci.

Zato so jih v letošnji kampanji mladi vzorniki pohvalili za varno vožnjo. Sporočilo iniciative prenašajo svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, najboljša športna plezalka na svetu Janja Garnbret, eden naših najboljših rokometašev Blaž Janc, uspešni alpski smučar Štefan Hadalin in pevka Gaja Prestor.

Sodelujoči ambasadorji so mlade, ki so statistično vzornejši vozniki, pozvali naj postanejo tudi zgled in vzor vsem ostalim skupinam voznikov.



Vožnja pod vplivom alkohola namreč na slovenskih cestah ostaja glavni krivec za tretjino vseh smrtnih žrtev. Lani je zaradi alkohola na cesti življenje izgubilo 33 oseb, letos pa kljub vsem omejitvam ne bo veliko bolje, je ocenila Vesna Marinko iz direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje. Najbolj problematično skupino kar zadeva vožnjo pod vplivom alkohola sedaj predstavljajo posamezniki v starosti med 25. in 54. letom, je navedla. Tudi v teh starostnih obdobjih številke skozi leta variirajo, a žal ni mogoče zaznati tako pozitivnega trenda padanja teh nesreč kot pri mladih, je dodala.
 

Alkohol je mladim preveč dosegljiv

Do sedaj so izvedli 10 posvetov v lokalnem okolju, pri tem pa so dosegli 4536 mladih. Skupaj z mladimi ugotavljajo, da je alkohol preveč dostopen in družbeno preveč sprejemljiv. Dijak Gimnazije Ptuj Matic Kramberger je izpostavil, da je alkohol mladim še posebej dosegljiv na veselicah in zabavah, močno je prisoten tudi vrstniški pritisk. »Povod za pitje mladih je predvsem slovenska mokra kultura. Alkoholne pijače so družbeno vezivo, sestaven del praznovanj, življenjskih dogodkov,« je povedal. Po njegovih besedah je dopuščeno tudi čezmerno pitje alkohola.



Mladi menijo, da bi morali spodbujati nepitje alkohola. V izobraževanje je treba vključiti tudi starše, ki so otrokom pomemben zgled. Predlagajo, da bi se dostopnost alkohola mladim lahko zmanjšala z licenčno prodajo, je naštel Kramberger.

Tvegane oblike pitja sicer med mladimi nekoliko upadajo, mladi pa so edina starostna skupina, kjer beležijo ta upad, je povedala Maja Roškar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Okoli polovica prebivalcev vsaj enkrat na leto pije na način, s katerim tvega škodljive posledice. Med mladimi pa vsaj enkrat letno tako pije 70 odstotkov mladih.



Na uživanje alkohola sicer močno vpliva tudi epidemija covida-19. A v obdobju zaprtja države prebivalci uživajo manj alkohola. Po besedah Roškarjeve je to mogoče pripisati omejeni dostopnosti alkohola in tudi znižanju dohodka družine. Zaradi vseh negativnih vplivov epidemije na duševno zdravje pa je v obdobju po epidemiji mogoče pričakovati več težav zaradi prekomernega pitje alkohola.