Galerija
Rdeči križ: Posledice ukinitve sklada bodo trpeli najranljivejši
Lahovnik nevladnikom: Namesto političnih komisij bodo o porazdelitvi denarja odločali ljudje.
V CNVOS se sprašujejo, na kakšen način naj bi odvzem denarja nevladnikom pripomogel k blaženju posledic epidemije. FOTO: Voranc Vogel
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ob predlogu sedmega protikoronskega zakona vladi sporoča, da mladi ne potrebujejo miloščine, ampak sistemske rešitve, ki so ključne za prihodnost generacije. Dodatek v višini 150 evrov je premalo. »Potrebni so sistemski, in ne enkratni ukrepi, saj tudi epidemija ni enkraten pojav,« so zapisali v ŠOS.
Vlada je v predlogu zakona študentom, enako kot marca, namenila enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. ŠOS je že marca opozarjala, da je takšen ukrep nesorazmeren glede na vpliv epidemije covida-19 na študentsko in dijaško populacijo. Vseeno je ta ukrep podprla in pričakovala, da bo to le eden izmed mnogih, ki bo namenjen mladim v prihajajočih mesecih, so pojasnili v sporočilu za javnost.
Spomnili so, da je ŠOS v času od razglasitve epidemije marca letos vladi v sprejem predlagala 39 ukrepov, ki bi študentom in njihovim družinam olajšali čas epidemije. S strani pristojnih ministrstev je le redko prejela odziv, ki je bil praviloma negativen. Tudi za sedmi protikoronski zakon so vsem pristojnim ministrstvom poslali 17 ključnih predlogov za ureditev položaja študentov in mladih. Odziva ni bilo, so pa iz medijev izvedeli, da je vlada študentom v predlogu zakona ponovno namenila le 150 evrov.
ŠOS opozarja, da je ponovitev tega ukrepa in ignoranca resničnih problemov, s katerimi se sooča ta generacija, »očiten znak, da je ta vlada izgubila stik z realnostjo, v kateri zaradi epidemije živijo mladi«. Izogibanje številnim pozivom za srečanja in sklic ustreznih organov, kjer bi vlada skupaj s predstavniki mladih našla ustrezne rešitve, še dodatno kaže na to, da tej vladi ni mar za mlade, so izpostavili v ŠOS.
Kot so opozorili, so študenti v letu 2020 izgubili velik del prihodkov iz študentskega dela. Obseg opravljenega študentskega dela se je po njihovih navedbah v letu 2020 znižal za okoli 30 odstotkov. Glede na to, da so od študentskega dela najbolj odvisni študenti z visokimi stroški študija (izredni in tuji študenti, študenti, ki imajo visoke stroške najemnin in študenti, ki preživljajo lastno družino), je vsak tretji študent soočen s tveganjem, da bo študij moral prekiniti, so opomnili.
»Dodatek je začetek, je pa absurdno nizek. Vladi očitno matematika ne gre najbolje, študenti smo v tem letu izgubili več kot 75 milijonov evrov preko študentskega dela, 10 milijonov evrov manj je namenjenih za štipendije, izgubili smo vsaj tri milijone evrov pri študentski prehrani, vsako leto bomo izgubili več kot dva milijona evrov za izvajanje obštudijskih dejavnosti za študente, vlada pa nam že drugič letos nameni ukrep dodatka 150 evrov, ki državo stane okoli osem milijonov evrov,« je povzel predsednik ŠOS Klemen Peran.
Po njegovih besedah bi bilo pravično, da študente obravnava podobno kot druge skupine in jim nameni več finančnih ukrepov, tisti študenti, ki so utrpeli večji padec prihodkov bi morali dobiti veliko več kot 150 evrov. »Predlagali smo, in to še vedno zagovarjamo, da bi morali študenti, ki si ne morejo privoščiti nakupa računalniške opreme, prejeti 600 evrov subvencije, isto predlagamo tudi za učence in dijake. Odgovor na naše predloge še vedno čakamo ... Vladi sporočam: začnite nas jemati resno,« je v sporočilu zapisal Peran.
V Centru nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) so opozorili, da je SDS v predlog sedmega protikoronskega zakona, ki ga je v soboto potrdila vlada, »podtaknila ukinitev« sklada za nevladne organizacije (NVO). »V preteklih mesecih je to poskušala že dvakrat, a brez uspeha. Tokrat ji je ukinitev uspelo izsiliti,« so zapisali v sporočilu.
»Sklad za NVO je glavni vladni stranki trn v peti, ker je edini sistemski vir financiranja nevladnih organizacij, ki mu vlada samovoljno ne more odvzeti denarja, saj ga ščiti zakon o nevladnih organizacijah. Zato bi SDS zdaj spremenila zakon,« so opozorili v sporočilu za javnost.
Z ukinitvijo se po navedbah CNVOS lahko poslovimo od uvajanja novih socialnih storitev v zapostavljenih regijah, npr. da imajo tudi v Beli krajini ali v Posavju žrtve nasilja ali invalidi dostop do enakih storitev kot tisti v središču države. Lahko se poslovimo od neodvisnega dela na področju človekovih pravic, transparentnosti, boja proti korupciji, lažnim novicam, sovražnemu govoru, so našteli. Sklad za NVO poleg tega pomaga financirati evropske projekte. Nevladne organizacije z izgubo tega vira financiranja tako v Slovenijo ne bodo mogle pripeljati evropskega denarja. Nič od tega nikoli niso niti ne morejo financirati posamezna ministrstva, so opozorili.
Po navedbah CNVOS se z ukinitvijo sklada jemlje denar mrežam prostovoljcev, Karitasu, športnim organizacijam, blokira se razvoj nevladnega sektorja in zaustavlja pritok evropskega denarja. Ob tem sprašujejo, na kakšen način naj bi to pripomoglo k blaženju posledic epidemije.
Ekonomist Matej Lahovnik, ki vladi svetuje pri pripravi protikoronskih zakonov, je za Radio Slovenija dejal, da NVO za programe in podobno po različnih izračunih dobijo od 300 do 400 milijonov evrov od različnih ministrstev. V to s predlogom zakona ne posegajo, spreminja se le del, ki se nanaša na prostovoljno razporeditev dohodnine. Nerazporejen del dohodnine so namreč doslej razporejale strokovne komisije.
»Govorimo o štiri do pet milijonov evrov sredstev, ki so jih razporejale politično imenovane strokovne komisije, zdaj pa jih bodo imeli ljudje možnost neposredno razporediti izbranim društvom,« je pojasnil. Zdaj se bodo tudi ostale NVO morale potruditi in predstaviti razloge, zakaj si prav one zaslužijo en odstotek dohodnine.
Vlada je v predlogu zakona študentom, enako kot marca, namenila enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. ŠOS je že marca opozarjala, da je takšen ukrep nesorazmeren glede na vpliv epidemije covida-19 na študentsko in dijaško populacijo. Vseeno je ta ukrep podprla in pričakovala, da bo to le eden izmed mnogih, ki bo namenjen mladim v prihajajočih mesecih, so pojasnili v sporočilu za javnost.
Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas:
Vsaka javna sredstva so pomembna za humanitarno pomoč. Sploh v času epidemije in v letih, ki ji bodo sledila. Sredstva iz Sklada za NVO nam pomagajo financirati delo zaposlenih na splošno-dobrodelnem področju. Konkretno gre za delo ljudi, ki podpirajo in povezujejo delo naših 11.500 prostovoljcev v župnijskih Karitas. Gre za reševanje tistih stisk, ki niso dovolj »zanimive«, da bi zanje prejeli množične donacije, kot npr. preprečevanje brezdomstva, odvisnosti, psihosocialnih stisk itn. Zavedati se moramo namreč, da je epidemija prinesla nova bremena za najrevnejša gospodinjstva, in da posledice niso le materialne. Razpisi Ministrstva za javno upravo, ki se financirajo iz Sklada za NVO, so se na humanitarnem področju izkazali kot dobra dodatna podpora. Sklad je Karitasu in v številnim drugim humanitarnim organizacijam pomagal pri razvoju programov pomoči za najbolj ranljive. Sklad pospešuje tudi razvoj organizacij na regijskem nivoju in s tem skrbi tudi za tiste, ki ne živijo v največjih mestih.
Vsaka javna sredstva so pomembna za humanitarno pomoč. Sploh v času epidemije in v letih, ki ji bodo sledila. Sredstva iz Sklada za NVO nam pomagajo financirati delo zaposlenih na splošno-dobrodelnem področju. Konkretno gre za delo ljudi, ki podpirajo in povezujejo delo naših 11.500 prostovoljcev v župnijskih Karitas. Gre za reševanje tistih stisk, ki niso dovolj »zanimive«, da bi zanje prejeli množične donacije, kot npr. preprečevanje brezdomstva, odvisnosti, psihosocialnih stisk itn. Zavedati se moramo namreč, da je epidemija prinesla nova bremena za najrevnejša gospodinjstva, in da posledice niso le materialne. Razpisi Ministrstva za javno upravo, ki se financirajo iz Sklada za NVO, so se na humanitarnem področju izkazali kot dobra dodatna podpora. Sklad je Karitasu in v številnim drugim humanitarnim organizacijam pomagal pri razvoju programov pomoči za najbolj ranljive. Sklad pospešuje tudi razvoj organizacij na regijskem nivoju in s tem skrbi tudi za tiste, ki ne živijo v največjih mestih.
ŠOS: Tej vladi ni mar za mlade
Spomnili so, da je ŠOS v času od razglasitve epidemije marca letos vladi v sprejem predlagala 39 ukrepov, ki bi študentom in njihovim družinam olajšali čas epidemije. S strani pristojnih ministrstev je le redko prejela odziv, ki je bil praviloma negativen. Tudi za sedmi protikoronski zakon so vsem pristojnim ministrstvom poslali 17 ključnih predlogov za ureditev položaja študentov in mladih. Odziva ni bilo, so pa iz medijev izvedeli, da je vlada študentom v predlogu zakona ponovno namenila le 150 evrov.
ŠOS opozarja, da je ponovitev tega ukrepa in ignoranca resničnih problemov, s katerimi se sooča ta generacija, »očiten znak, da je ta vlada izgubila stik z realnostjo, v kateri zaradi epidemije živijo mladi«. Izogibanje številnim pozivom za srečanja in sklic ustreznih organov, kjer bi vlada skupaj s predstavniki mladih našla ustrezne rešitve, še dodatno kaže na to, da tej vladi ni mar za mlade, so izpostavili v ŠOS.
Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenska filantropije:
Sklad za NVO je zelo dragocen vir, saj so ob vzpostavitvi tega sklada prvič razpisali tudi posebna sistemska sredstva za mentorstvo prostovoljcem. To je zelo pomembno za organizacije, ki vključujejo prostovoljce. Samo z dobrim mentorstvom prostovoljcem so lahko prostovoljske organizacije stabilen vir pomoči ljudem v stiski in v pomoč skupnosti. S Skladom za NVO zelo korektno upravlja Ministrstvo za javno upravo. Sklad omogoča tudi kandidiranje prostovoljskih in drugih nevladnih organizacij za nepovratna sredstva neposredno pri Evropski komisiji. Z možnostjo pridobitve potrebnega sofinanciranja, ki ga sklad omogoča, lahko ob dobrih projektih pridobimo dodaten vir, s katerimi lajšamo stiske in bogatimo življenje v Sloveniji.
Sklad za NVO je zelo dragocen vir, saj so ob vzpostavitvi tega sklada prvič razpisali tudi posebna sistemska sredstva za mentorstvo prostovoljcem. To je zelo pomembno za organizacije, ki vključujejo prostovoljce. Samo z dobrim mentorstvom prostovoljcem so lahko prostovoljske organizacije stabilen vir pomoči ljudem v stiski in v pomoč skupnosti. S Skladom za NVO zelo korektno upravlja Ministrstvo za javno upravo. Sklad omogoča tudi kandidiranje prostovoljskih in drugih nevladnih organizacij za nepovratna sredstva neposredno pri Evropski komisiji. Z možnostjo pridobitve potrebnega sofinanciranja, ki ga sklad omogoča, lahko ob dobrih projektih pridobimo dodaten vir, s katerimi lajšamo stiske in bogatimo življenje v Sloveniji.
Peran: Začnite nas jemati resno
Kot so opozorili, so študenti v letu 2020 izgubili velik del prihodkov iz študentskega dela. Obseg opravljenega študentskega dela se je po njihovih navedbah v letu 2020 znižal za okoli 30 odstotkov. Glede na to, da so od študentskega dela najbolj odvisni študenti z visokimi stroški študija (izredni in tuji študenti, študenti, ki imajo visoke stroške najemnin in študenti, ki preživljajo lastno družino), je vsak tretji študent soočen s tveganjem, da bo študij moral prekiniti, so opomnili.
»Dodatek je začetek, je pa absurdno nizek. Vladi očitno matematika ne gre najbolje, študenti smo v tem letu izgubili več kot 75 milijonov evrov preko študentskega dela, 10 milijonov evrov manj je namenjenih za štipendije, izgubili smo vsaj tri milijone evrov pri študentski prehrani, vsako leto bomo izgubili več kot dva milijona evrov za izvajanje obštudijskih dejavnosti za študente, vlada pa nam že drugič letos nameni ukrep dodatka 150 evrov, ki državo stane okoli osem milijonov evrov,« je povzel predsednik ŠOS Klemen Peran.
Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije:
V Rdečem križu Slovenije smo zaskrbljeni zaradi ukinitve proračunskega Sklada za NVO. Podpiramo dvig odstotka dohodnine, ki ga lahko namenimo v dobre namene, vendar gre pri skladu za popolnoma drugačen podporni mehanizem za slovenski nevladni sektor. Več območnih združenj Rdečega Križa je za obdobje 2020–2021 skupaj prejelo 300.000 evrov za usposabljanja in večjo pokritost terena s prostovoljci. Prav temi prostovoljci, ki na terenu pomagajo ljudem v stiski, pomagajo v zdravstvenih zavodih, in državi torej pomagajo blažiti posledice epidemije. Prispevek iz sklada predstavlja več kot štirikrat več od vsote, ki jo je Rdeči križ prejel z namenjenimi dohodninami. Posledice ukinitve sklada bodo konkretne – in utrpele jih bodo najranljivejše skupine.
V Rdečem križu Slovenije smo zaskrbljeni zaradi ukinitve proračunskega Sklada za NVO. Podpiramo dvig odstotka dohodnine, ki ga lahko namenimo v dobre namene, vendar gre pri skladu za popolnoma drugačen podporni mehanizem za slovenski nevladni sektor. Več območnih združenj Rdečega Križa je za obdobje 2020–2021 skupaj prejelo 300.000 evrov za usposabljanja in večjo pokritost terena s prostovoljci. Prav temi prostovoljci, ki na terenu pomagajo ljudem v stiski, pomagajo v zdravstvenih zavodih, in državi torej pomagajo blažiti posledice epidemije. Prispevek iz sklada predstavlja več kot štirikrat več od vsote, ki jo je Rdeči križ prejel z namenjenimi dohodninami. Posledice ukinitve sklada bodo konkretne – in utrpele jih bodo najranljivejše skupine.
Po njegovih besedah bi bilo pravično, da študente obravnava podobno kot druge skupine in jim nameni več finančnih ukrepov, tisti študenti, ki so utrpeli večji padec prihodkov bi morali dobiti veliko več kot 150 evrov. »Predlagali smo, in to še vedno zagovarjamo, da bi morali študenti, ki si ne morejo privoščiti nakupa računalniške opreme, prejeti 600 evrov subvencije, isto predlagamo tudi za učence in dijake. Odgovor na naše predloge še vedno čakamo ... Vladi sporočam: začnite nas jemati resno,« je v sporočilu zapisal Peran.
Sedmi protikoronski zakon prinaša ukinitev sklada za NVO
V Centru nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) so opozorili, da je SDS v predlog sedmega protikoronskega zakona, ki ga je v soboto potrdila vlada, »podtaknila ukinitev« sklada za nevladne organizacije (NVO). »V preteklih mesecih je to poskušala že dvakrat, a brez uspeha. Tokrat ji je ukinitev uspelo izsiliti,« so zapisali v sporočilu.
»Sklad za NVO je glavni vladni stranki trn v peti, ker je edini sistemski vir financiranja nevladnih organizacij, ki mu vlada samovoljno ne more odvzeti denarja, saj ga ščiti zakon o nevladnih organizacijah. Zato bi SDS zdaj spremenila zakon,« so opozorili v sporočilu za javnost.
Maja Hostnik, direktorice mreže mladinskih centrov MaMa:
Tudi v neformalnem mladinskem sektorju in s tem v Mreži MaMa kot nacionalni, krovni organizaciji mladinskih centrov, podpiramo, da se pol odstotka dohodnine, ki ga vsi dohodninski zavezanci in zavezanke lahko namenimo v dobre namene, nevladnim organizacijam, sindikatom in drugim upravičencem, ki skrbijo za dobrobit družbe, dvigne na 1 odstotek. Skrbi pa nas predlog, da bi se zaradi tega dviga ukinil proračunski sklad za NVO. Dejstvo je, da naš sektor ne dobiva veliko sredstev iz naslova namenitve dohodnine, tudi zato, ker so naša ciljna skupina mladi, ki nimajo dohodka ali pa ne zaslužijo dovolj, da bi presegli znesek posebne olajšave za študente. Svojega deleža dohodnine tako ne morejo nameniti nikomur. Proračunski Sklad za NVO je ključen za razvoj in mestoma obstoj nevladnega mladinskega sektorja. Sofinanciranje projektov iz tega sklada omogoča profesionalizacijo sektorja, razvoj novih, inovativnih storitev, podpira rešitve mladih za reševanje aktualnih družbenih fenomenov, večkrat omogoča prvo zaposlitev mladih in s tem pridobivanje dragocenih izkušenj in kompetenc, ki so zelo pomembne za fleksibilnost in konkurenčnost mladih na trgu dela.
Tudi v neformalnem mladinskem sektorju in s tem v Mreži MaMa kot nacionalni, krovni organizaciji mladinskih centrov, podpiramo, da se pol odstotka dohodnine, ki ga vsi dohodninski zavezanci in zavezanke lahko namenimo v dobre namene, nevladnim organizacijam, sindikatom in drugim upravičencem, ki skrbijo za dobrobit družbe, dvigne na 1 odstotek. Skrbi pa nas predlog, da bi se zaradi tega dviga ukinil proračunski sklad za NVO. Dejstvo je, da naš sektor ne dobiva veliko sredstev iz naslova namenitve dohodnine, tudi zato, ker so naša ciljna skupina mladi, ki nimajo dohodka ali pa ne zaslužijo dovolj, da bi presegli znesek posebne olajšave za študente. Svojega deleža dohodnine tako ne morejo nameniti nikomur. Proračunski Sklad za NVO je ključen za razvoj in mestoma obstoj nevladnega mladinskega sektorja. Sofinanciranje projektov iz tega sklada omogoča profesionalizacijo sektorja, razvoj novih, inovativnih storitev, podpira rešitve mladih za reševanje aktualnih družbenih fenomenov, večkrat omogoča prvo zaposlitev mladih in s tem pridobivanje dragocenih izkušenj in kompetenc, ki so zelo pomembne za fleksibilnost in konkurenčnost mladih na trgu dela.
Z ukinitvijo se po navedbah CNVOS lahko poslovimo od uvajanja novih socialnih storitev v zapostavljenih regijah, npr. da imajo tudi v Beli krajini ali v Posavju žrtve nasilja ali invalidi dostop do enakih storitev kot tisti v središču države. Lahko se poslovimo od neodvisnega dela na področju človekovih pravic, transparentnosti, boja proti korupciji, lažnim novicam, sovražnemu govoru, so našteli. Sklad za NVO poleg tega pomaga financirati evropske projekte. Nevladne organizacije z izgubo tega vira financiranja tako v Slovenijo ne bodo mogle pripeljati evropskega denarja. Nič od tega nikoli niso niti ne morejo financirati posamezna ministrstva, so opozorili.
Po navedbah CNVOS se z ukinitvijo sklada jemlje denar mrežam prostovoljcev, Karitasu, športnim organizacijam, blokira se razvoj nevladnega sektorja in zaustavlja pritok evropskega denarja. Ob tem sprašujejo, na kakšen način naj bi to pripomoglo k blaženju posledic epidemije.
Damijan Ganc, direktor Družinskega inštituta Zaupanje:
Brez podpore Sklada za NVO konzorcij petih posavskih nevladnih organizacij (Družinski inštitut Zaupanje, LIJAmedia – zavod za medijsko produkcijo in izobraževanje, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, Društvo gluhih in naglušnih Posavja in Zavod EMMA – center za pomoč žrtvam nasilja OE Krško) v naši regiji ne bi mogli pomagati ranljivim skupinam v takšnem obsegu kot zdaj. Sklad NVO je Družinskem inštitutu Zaupanje iz Sevnice npr. omogočil dve zaposlitvi delavcev, ki se lahko posvetita izključno razširitvi in razvoju novih storitev za mlade iz socialno šibkih okolij, priseljence in ljudi s težavami z duševnim zdravjem. V času epidemije prebivalcem Posavja med drugim nudimo brezplačno strokovno psihosocialno pomoč na daljavo, učno pomoč za mlade prek video klica in brezplačno nastanitev v mladinskem hotelu za zdravstvene delavce. Na Zavodu Emma, kjer pomagajo žrtvam nasilja, v enoti v Krškem, ki pokriva celotno Posavje, beležijo povečano število klicev. V Društvu gluhih in naglušnih Krško-Posavje so s sredstvi iz sklada zaposlili mlado gluho osebo, ki s svojim delom aktivno vpliva na razvoj storitev, optimalno prilagojenih gluhim osebam. Brez Sklada za NVO bi imeli prebivalci posavske regije gotovo manj možnosti za dostojno življenje.
Brez podpore Sklada za NVO konzorcij petih posavskih nevladnih organizacij (Družinski inštitut Zaupanje, LIJAmedia – zavod za medijsko produkcijo in izobraževanje, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, Društvo gluhih in naglušnih Posavja in Zavod EMMA – center za pomoč žrtvam nasilja OE Krško) v naši regiji ne bi mogli pomagati ranljivim skupinam v takšnem obsegu kot zdaj. Sklad NVO je Družinskem inštitutu Zaupanje iz Sevnice npr. omogočil dve zaposlitvi delavcev, ki se lahko posvetita izključno razširitvi in razvoju novih storitev za mlade iz socialno šibkih okolij, priseljence in ljudi s težavami z duševnim zdravjem. V času epidemije prebivalcem Posavja med drugim nudimo brezplačno strokovno psihosocialno pomoč na daljavo, učno pomoč za mlade prek video klica in brezplačno nastanitev v mladinskem hotelu za zdravstvene delavce. Na Zavodu Emma, kjer pomagajo žrtvam nasilja, v enoti v Krškem, ki pokriva celotno Posavje, beležijo povečano število klicev. V Društvu gluhih in naglušnih Krško-Posavje so s sredstvi iz sklada zaposlili mlado gluho osebo, ki s svojim delom aktivno vpliva na razvoj storitev, optimalno prilagojenih gluhim osebam. Brez Sklada za NVO bi imeli prebivalci posavske regije gotovo manj možnosti za dostojno življenje.
Lahovnik: NVO se bodo morale potruditi
Ekonomist Matej Lahovnik, ki vladi svetuje pri pripravi protikoronskih zakonov, je za Radio Slovenija dejal, da NVO za programe in podobno po različnih izračunih dobijo od 300 do 400 milijonov evrov od različnih ministrstev. V to s predlogom zakona ne posegajo, spreminja se le del, ki se nanaša na prostovoljno razporeditev dohodnine. Nerazporejen del dohodnine so namreč doslej razporejale strokovne komisije.
»Govorimo o štiri do pet milijonov evrov sredstev, ki so jih razporejale politično imenovane strokovne komisije, zdaj pa jih bodo imeli ljudje možnost neposredno razporediti izbranim društvom,« je pojasnil. Zdaj se bodo tudi ostale NVO morale potruditi in predstaviti razloge, zakaj si prav one zaslužijo en odstotek dohodnine.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji