Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Rdeči križ: Posledice ukinitve sklada bodo trpeli najranljivejši

Lahovnik nevladnikom: Namesto političnih komisij bodo o porazdelitvi denarja odločali ljudje.
V CNVOS se sprašujejo, na kakšen način naj bi odvzem denarja nevladnikom pripomogel k blaženju posledic epidemije. FOTO: Voranc Vogel
V CNVOS se sprašujejo, na kakšen način naj bi odvzem denarja nevladnikom pripomogel k blaženju posledic epidemije. FOTO: Voranc Vogel
STA, M. P. V., A. V.
20. 12. 2020 | 09:25
20. 12. 2020 | 18:04
12:08
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ob predlogu sedmega protikoronskega zakona vladi sporoča, da mladi ne potrebujejo miloščine, ampak sistemske rešitve, ki so ključne za prihodnost generacije. Dodatek v višini 150 evrov je premalo. »Potrebni so sistemski, in ne enkratni ukrepi, saj tudi epidemija ni enkraten pojav,« so zapisali v ŠOS.

Vlada je v predlogu zakona študentom, enako kot marca, namenila enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. ŠOS je že marca opozarjala, da je takšen ukrep nesorazmeren glede na vpliv epidemije covida-19 na študentsko in dijaško populacijo. Vseeno je ta ukrep podprla in pričakovala, da bo to le eden izmed mnogih, ki bo namenjen mladim v prihajajočih mesecih, so pojasnili v sporočilu za javnost.

image_alt
Dodatki za nekatere zaposlene, upokojence, študente



 

ŠOS: Tej vladi ni mar za mlade


Spomnili so, da je ŠOS v času od razglasitve epidemije marca letos vladi v sprejem predlagala 39 ukrepov, ki bi študentom in njihovim družinam olajšali čas epidemije. S strani pristojnih ministrstev je le redko prejela odziv, ki je bil praviloma negativen. Tudi za sedmi protikoronski zakon so vsem pristojnim ministrstvom poslali 17 ključnih predlogov za ureditev položaja študentov in mladih. Odziva ni bilo, so pa iz medijev izvedeli, da je vlada študentom v predlogu zakona ponovno namenila le 150 evrov.

ŠOS opozarja, da je ponovitev tega ukrepa in ignoranca resničnih problemov, s katerimi se sooča ta generacija, »očiten znak, da je ta vlada izgubila stik z realnostjo, v kateri zaradi epidemije živijo mladi«. Izogibanje številnim pozivom za srečanja in sklic ustreznih organov, kjer bi vlada skupaj s predstavniki mladih našla ustrezne rešitve, še dodatno kaže na to, da tej vladi ni mar za mlade, so izpostavili v ŠOS.


 

Peran: Začnite nas jemati resno


Kot so opozorili, so študenti v letu 2020 izgubili velik del prihodkov iz študentskega dela. Obseg opravljenega študentskega dela se je po njihovih navedbah v letu 2020 znižal za okoli 30 odstotkov. Glede na to, da so od študentskega dela najbolj odvisni študenti z visokimi stroški študija (izredni in tuji študenti, študenti, ki imajo visoke stroške najemnin in študenti, ki preživljajo lastno družino), je vsak tretji študent soočen s tveganjem, da bo študij moral prekiniti, so opomnili.

image_alt
Odlog najemnin in višje povračilo fiksnih stroškov


»Dodatek je začetek, je pa absurdno nizek. Vladi očitno matematika ne gre najbolje, študenti smo v tem letu izgubili več kot 75 milijonov evrov preko študentskega dela, 10 milijonov evrov manj je namenjenih za štipendije, izgubili smo vsaj tri milijone evrov pri študentski prehrani, vsako leto bomo izgubili več kot dva milijona evrov za izvajanje obštudijskih dejavnosti za študente, vlada pa nam že drugič letos nameni ukrep dodatka 150 evrov, ki državo stane okoli osem milijonov evrov,« je povzel predsednik ŠOS Klemen Peran.



Po njegovih besedah bi bilo pravično, da študente obravnava podobno kot druge skupine in jim nameni več finančnih ukrepov, tisti študenti, ki so utrpeli večji padec prihodkov bi morali dobiti veliko več kot 150 evrov. »Predlagali smo, in to še vedno zagovarjamo, da bi morali študenti, ki si ne morejo privoščiti nakupa računalniške opreme, prejeti 600 evrov subvencije, isto predlagamo tudi za učence in dijake. Odgovor na naše predloge še vedno čakamo ... Vladi sporočam: začnite nas jemati resno,« je v sporočilu zapisal Peran.
 

Sedmi protikoronski zakon prinaša ukinitev sklada za NVO


V Centru nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) so opozorili, da je SDS v predlog sedmega protikoronskega zakona, ki ga je v soboto potrdila vlada, »podtaknila ukinitev« sklada za nevladne organizacije (NVO). »V preteklih mesecih je to poskušala že dvakrat, a brez uspeha. Tokrat ji je ukinitev uspelo izsiliti,« so zapisali v sporočilu.

»Sklad za NVO je glavni vladni stranki trn v peti, ker je edini sistemski vir financiranja nevladnih organizacij, ki mu vlada samovoljno ne more odvzeti denarja, saj ga ščiti zakon o nevladnih organizacijah. Zato bi SDS zdaj spremenila zakon,« so opozorili v sporočilu za javnost.



image_alt
Pomoč podjetjem pa tudi manj prizadetim


Z ukinitvijo se po navedbah CNVOS lahko poslovimo od uvajanja novih socialnih storitev v zapostavljenih regijah, npr. da imajo tudi v Beli krajini ali v Posavju žrtve nasilja ali invalidi dostop do enakih storitev kot tisti v središču države. Lahko se poslovimo od neodvisnega dela na področju človekovih pravic, transparentnosti, boja proti korupciji, lažnim novicam, sovražnemu govoru, so našteli. Sklad za NVO poleg tega pomaga financirati evropske projekte. Nevladne organizacije z izgubo tega vira financiranja tako v Slovenijo ne bodo mogle pripeljati evropskega denarja. Nič od tega nikoli niso niti ne morejo financirati posamezna ministrstva, so opozorili.

Po navedbah CNVOS se z ukinitvijo sklada jemlje denar mrežam prostovoljcev, Karitasu, športnim organizacijam, blokira se razvoj nevladnega sektorja in zaustavlja pritok evropskega denarja. Ob tem sprašujejo, na kakšen način naj bi to pripomoglo k blaženju posledic epidemije.


 

Lahovnik: NVO se bodo morale potruditi  


Ekonomist Matej Lahovnik, ki vladi svetuje pri pripravi protikoronskih zakonov, je za Radio Slovenija dejal, da NVO za programe in podobno po različnih izračunih dobijo od 300 do 400 milijonov evrov od različnih ministrstev. V to s predlogom zakona ne posegajo, spreminja se le del, ki se nanaša na prostovoljno razporeditev dohodnine. Nerazporejen del dohodnine so namreč doslej razporejale strokovne komisije.

»Govorimo o štiri do pet milijonov evrov sredstev, ki so jih razporejale politično imenovane strokovne komisije, zdaj pa jih bodo imeli ljudje možnost neposredno razporediti izbranim društvom,« je pojasnil. Zdaj se bodo tudi ostale NVO morale potruditi in predstaviti razloge, zakaj si prav one zaslužijo en odstotek dohodnine.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine