Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Ministrstvo za kulturo zavrglo vlogo NTA za vpis v razvid medijev

Inšpektorat za kulturo in medije je 23. februarja letos na podlagi prijave sprožil inšpekcijski postopek zoper NTA. Postopek še vedno ni končan.
Vloga za vpis je bila s sklepom zavržena. FOTO: Dejan Javornik
Vloga za vpis je bila s sklepom zavržena. FOTO: Dejan Javornik
3. 9. 2021 | 10:43
3. 9. 2021 | 15:57
4:34
Nacionalna tiskovna agencija (NTA) je na ministrstvo za kulturo poslala prošnjo za vpis v razvid medijev. Postopek je končan, vloga pa zavržena, so potrdili na ministrstvu. Prijavitelj ima sicer še vedno možnost pritožbe na Upravnem sodišču Republike Slovenije. Zato pa še vedno ni končan inšpekcijski postopek zoper NTA, ki so ga na podlagi pritožbe sprožili na Inšpektoratu za kulturo in medije že 23. februarja letos.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je vlogo NTA za vpis zavrgel, in sicer s pojasnilom: »Vloga za vpis je bila s sklepom zavržena, ker je bila nepopolna in je prijavitelj (Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot) po uradnem pozivu ministrstva ni dopolnil v roku.« Na vprašanje, zakaj oziroma v čem je bila vloga nepopolna, so na ministrstvu odgovorili: »Ker gre za postopek, ki še ni pravnomočno zaključen (stranka ima na voljo pravni instrument pritožbe), ga vsebinsko v tem trenutku še ne moremo komentirati.«

Kot je pojasnila Tanja Kerševan Smokvina iz Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na fakulteti za družbene vede, je vpis medija v razvid medijev pri nas eden od pogojev za izvajanje dejavnosti razširjanja programskih vsebin in osnova, na katero je vezano izvajanje pravic in obveznosti, ki izhajajo iz zakona o medijih. »Ministrstvo za kulturo lahko vlogo zavrže zaradi formalnih razlogov, kadar predlagatelj vloge v roku ne dopolni tako, da vsebuje vse po zakonu predvidene elemente in priloge. Nepopolnost denimo nastopi, ko kak zahtevan dokument manjka ali je neveljaven, če niso priložena zahtevana dokazila ali če vlogo poda nepravi subjekt, v konkretnem primeru recimo oseba, ki ni izdajatelj tega medija.«


NTA povezana z rumenimi jopiči


Glavni in odgovorni urednik Nacionalne tiskovne agencije je Urban Purgar, direktor Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, eden od najbolj vidnih predstavnikov tako imenovanih rumenih jopičev, ki jih povezujejo z neonacizmom. NTA je sicer nastal kot nekakšen poskus predstavljati protiutež Slovenski tiskovni agenciji (STA) in kot zasebni projekt Aleša Ernecla, a je bil ta primoran odstopiti z mesta odgovornega urednika, ko je v pogovoru z znanim supremacistom, konspiracistom in rasistom Stefanom Molyneuxom NTA označil kot fašistični medij. Kasneje je sicer dejal, da je govoril v ironičnem tonu, vendar je bila škoda že narejena.

Tako od Aleša Ernecla kot tudi od Nacionalne tiskovne agencije sta se zaradi fašističnega izpada hitro distancirala predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak, umik z liste sodelavcev NTA je zahteval tudi Boštjan M. Turk. Aleš Ernecl vsaj po objavah na spletni strani NTA sicer še vedno sodeluje s portalom.

Inšpektorat za kulturo in medije je 23. februarja letos na podlagi prijave sprožil inšpekcijski postopek zoper Nacionalno tiskovno agencijo. FOTO: Dejan Javornik
Inšpektorat za kulturo in medije je 23. februarja letos na podlagi prijave sprožil inšpekcijski postopek zoper Nacionalno tiskovno agencijo. FOTO: Dejan Javornik


NTA nikoli resna protiutež STA


Docent na Katedri za novinarstvo in raziskovalec na Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na FDV Jernej Amon Prodnik je za Delo poudaril, da se Nacionalni tiskovni agenciji kot mediju daje čisto preveč pozornosti. Glede na to, da gre po njegovem mnenju pri ekipi NTA za polpismene osebke, ni čisto jasno, kako bi lahko izdajali resen medij, kaj šele bili protiutež Slovenski tiskovni agenciji.

Na vprašanje, kaj se zgodi, če medij, ki ni vpisan v razvid medijev, še naprej izvaja dejavnost, Tanja Kerševan Smokvina odgovarja: »Zakon je jasen. Vsak izdajatelj je dolžan medij priglasiti v razvid medijev še pred začetkom izvajanja dejavnosti. Razširjanje programskih vsebin prek medija, ki ni vpisan v razvid, je prepovedano. V takšnem primeru lahko inšpektor izdajatelju prepove nadaljnje opravljanje dejavnosti ter mu zaseže delovne priprave, izdelke in material, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti.«

Zakon izdajanje programskih vsebin brez vpisa v razvid medijev opredeljuje za prekršek, za katerega je določena globa v razponu od 850 do 62.600 evrov.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine