Zasebni medijski projekt Aleša Ernecla je že v primežu inšpektorja

Ker medij, ki ga je urednik označil za fašističnega, ni vpisan v razvid medijev, je inšpektorat za kulturo in medije februarja sprožil inšpekcijski postopek.

Galerija

Likovna podoba NTA je podobna nekdanji podobi STA.

Uroš Esih

24. 3. 2021 | 15:49

24. 3. 2021 | 18:46

3:52

A+A-

Kljub temu da so se prvi prispevki na nacionalni tiskovni agenciji (NTA) začeli pojavljati sredi prejšnjega mesca, pa omenjeni medij, ki ga je odgovorni urednik Aleš Ernecl okarakteriziral za fašističnega, še vedno ni vpisan v razvid medijev pri ministrstvu za kulturo.

Na inšpektorat za kulturo in medije, ki deluje v okviru ministrstva za kulturo, smo zato naslovili vprašanje, ali bodo izvedli inšpekcijski postopek zoper NTA. Iz ministrstva so nam sporočili, da je inšpektorat za kulturo in medije 23. februarja na podlagi prijave uvedel inšpekcijski postopek zoper Nacionalno tiskovno agencijo. Ker inšpekcijski postopek poteka, več ni bilo mogoče izvedeti.

Težko je sprejeti, da se nek medij pri nas tako prostodušno opredeli za fašističnega. Takšna samoopredelitev v trenutni zakonodaji sicer nima neposrednih pravnih posledic, ima pa družbene. V njej lahko vidimo še enega od poskusov normalizacije takega diskurza, in če napoveduje promocijo nestrpnosti in diskriminacije, mora biti to signal za pozorno spremljanje s strani pristojnih institucij. Projekt, ki ga je po imenu in vizualni podobi mogoče razumeti kot poskus nadomestka za Slovensko tiskovno agencijo, je sporen v več dimenzijah. Tudi zato, ker se je pojavil ob podpori javnih osebnosti, funkcionarjev, tudi predstavnikov vlade, v času, ko vlada vrši pritiske na STA in ji odreka financiranje, h kateremu jo zavezujeta dva zakona. Od NTA, ki si je za cilj zadala, kakor je še nekaj dni nazaj pisalo na njeni spletni strani, »zamenjati ugrabljeno STA«, so se sicer v zadnjem času nekateri podporniki distancirali. Ker po vsebini je medij, a ni vpisana v razvid medijev, je inšpekcijski nadzor, ki se lahko konča tudi s prepovedjo izvajanja dejavnosti, upravičen. Vprašanje pa je, kako bo ravnalo ministrstvo, če bo izdajatelj med tem zaprosil za vpis.
Dr. Tanja Kerševan Smokvina, Center za raziskovanje družbenega komuniciranja, FDV

Zakon o medijih je namreč jasen. Izdajatelj ne sme razširjati programskih vsebin prek medija, ki ni vpisan v razvid pri kulturnem ministrstvu. Omenjeni zakon še določa, da lahko inšpektor izdajatelju, ki razširja programske vsebine prek medija, ne da bi bil vpisan v razvid, prepove opravljanje dejavnosti, ter mu zaseže delovne priprave, izdelke in material, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti.

Vpis v razvid medijev ni zapleten postopek, saj je v predlogu za vpis v razvid potrebno navesti informacije, ki omogočajo vpogled v transparentnost izdajatelja medija. Poleg imena medija je treba navesti firmo in sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja, odgovorno osebo izdajatelja, zvrst in časovni interval razširjanja medija, ime in priimek odgovornega urednika, sedež uredništva ter seveda vire in način financiranja.

Vse od začetka delovanja NTA Ernecl nabira prostovoljne prispevke za svoj medij prek zavoda Phronesis, poleg tega je na spletni strani NTA mogoče prebrati, da naj bi imel več kot 1300 naročnikov. Dostop do NTA je plačljiv, letna naročnina denimo znaša 12 evrov.

Od Ernecla in njegovega medija – vsebine je retvital tudi predsednik vlade Janez Janša – sta se zaradi nedavnega fašističnega izpada ogradila najbolj izpostavljena sodelavca, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak.