Ministrica Šinko v Bruslju za konkretnejše ukrepe na področju gnojil

Kmetijski ministri držav članic EU so na današnjem zasedanju v Bruslju govorili tudi o dostopnosti gnojil, ki je zaradi vojne v Ukrajini otežena. Slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko je pozdravila predloge ukrepov Evropske komisije, a kratkoročni ukrepi po njenih besedah niso dovolj konkretni. V Sloveniji sicer zaenkrat ni težav z gnojili.

Kmetijski ministri so obravnavali pred dvema tednoma predstavljeno sporočilo Evropske komisije, v katerem je ta zbrala nabor ukrepov in priporočil, s katerimi želi izboljšati dostopnost gnojil v EU in drugod po svetu. Gnojila imajo namreč ključno vlogo pri prehranski varnosti, ki jo ogrožata energetska kriza in kriza z mineralnimi gnojili.

Države članice bi lahko glede na predlog komisije v primeru omejitev porabe plina proizvajalce gnojil uvrstile med kritične prejemnike in jim tako zagotavljale nemoteno dobavo plina. V skladu z začasnim okvirjem državnih pomoči pa lahko države kmetom in proizvajalcem gnojil zagotavljajo tudi posebno finančno pomoč.

»Zelo dobri so dolgoročni in srednjeročni ukrepi, ki jih je komisija predlagala, problem pa je pri kratkoročnih ukrepih,« je danes v izjavi ob robu zasedanja za STA povedala ministrica Šinko.

Po njenih besedah so kratkoročni ukrepi premalo konkretni. Nasloviti je treba cilje, ki bodo v tem trenutku pomagali kmetom in pa tudi proizvajalcem gnojil.

V Sloveniji zaenkrat po informacijah Zadružne zveze Slovenije v tem trenutku ni težav z dobavo gnojil, težava so njihove visoke cene, je še povedala ministrica. Kmetje čakajo, kaj se bo zgodilo spomladi, in tudi ne kupujejo toliko gnojil na zalogo, je dodala.
Od tega, kakšne bodo razmere, bo odvisno tudi morebitno ukrepanje države v prihodnjem letu, je poudarila kmetijska ministrica. Od ukrepov, ki jih predlaga Bruselj, bi lahko Slovenija pomagala z lastnimi sredstvi v skladu z začasnim okvirjem državnih pomoči. Če bi bilo treba, pa bi lahko zagotavljala tudi nakup gnojil, je pojasnila Šinko.

Reka Ščavnica. FOTO: Dokumentacija Dela

40-metrski varovalni pas ob rekah bo prostovoljen 

Predstavniki kmetijskega ministrstva so danes na predstavitvi strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 na Biotehniški šoli Rakičan pomurskim kmetom odgovarjali tudi na številna vprašanja in razrešili več nejasnosti in dilem. 

Najbolj je presenetila informacija, da 40-metrski pas ob Ledavi in Ščavnici ne bo obvezen, ampak prostovoljni ukrep.

Prav o 40-metrskem pasu ob Ledavi in Ščavnici oziroma prepovedi gnojenja na teh zemljiščih je na nedavni seji z ministrico Šinko razpravljal tudi svet območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Murska Sobota. Takrat so v zbornici zahtevali vnovičen monitoring ob obeh vodotokih, ob tem pa tudi, da se kmetom za izgubljena zemljišča dodeli nadomestna državna.

Na predstavitvi strateškega načrta skupne kmetijske politike pa so predstavniki kmetijskega ministrstva zbranim pojasnili, da bo to prostovoljen ukrep.

Kmetovalci, ki se bodo zanj odločili, ga bodo morali izvajati pet let in bodo za to prejeli določena plačila. Član sveta zbornice, kmetovalec iz Spodnje Ščavnice Drago Cetl, je ob tem opozoril, da že doslej niso smeli kmetovati na 15-metrskem pasu ob Ledavi in Ščavnici, pri čemer za ta zemljišča niso dobili plačila, se pa boji, da bi širitev ukrepa na 40-metrski pas prinesla pomanjkanje obdelovalnih kmetijskih površin.

Če bi se ukrep izvajal povsod ob omenjenih vodotokih v 40-metrskem pasu, bi to pomenilo več kot 1000 hektarjev manj obdelovalnih površin, je izpostavil Cetl.