Tožilci bodo nadaljevali stavkovne aktivnosti

»Ne borimo se za višje plače, ampak za sistem, v katerem bi morala biti pravosodna veja oblasti enakovredno obravnavana,« je Barbara Prevolšek Rajić, vodja stavkovnega odbora, komentirala po današnji stavki državnih tožilcev. Prekinitve dela bodo, kot vse kaže, nadaljevali zaradi ignorance vlade do izvršitve ustavne odločbe in njihovih stavkovnih napovedi.

Približno 180 od 208 državnih tožilcev, katerih plače so vezane na sodniške, je podprlo včerajšnjo stavko, med katero so za tri ure prekinili delo, udeleževali so se le prednostnih in nujnih zadev. »Vlada vse do danes ni poskrbela za uresničitev ustavne odločbe o sodniških plačah, in to kljub 14-dnevnemu protestu sodnikov in napovedani stavki državnih tožilcev,« je povod za stavko navedel Boštjan Valenčič, predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije. Jutri naj bi izvršni odbor društva odločal o morebitnih nadaljnjih ukrepih.

Po Valenčičevih besedah so že pozvali državne tožilce, ki sodelujejo s centrom za izobraževanje v pravosodju in v različnih komisijah, tudi pri pravniških izpitih, naj to začasno prekinejo. Pogovarjajo se tudi o vložitvi pravnih sredstev. »Tožbe bomo vlagali, ko bodo izpolnjeni pogoji za to. V teh individualnih sporih bodo tožilci zahtevali izplačilo plačnega sorazmerja za nazaj, nismo pa se še odločili, ali za pet let nazaj ali od 3. januarja, ko bi se morala uresničiti ustavna odločba,« je pojasnil predsednik tožilskega društva. Predlog sodnega sveta ustavnemu sodišču, naj določi način izvršitve odločbe, ni ovira za vlaganje tožb.

Brez stika z vladno stranjo

Ministrstvo in vlada se na napoved stavke nista odzvala, kar je v nasprotju z zakonom o stavki, ki zapoveduje, da bi se strani morali pred dnevom stavke sestati in poskušati rešiti spor, je izpostavila Barbara Prevolšek Rajić. »Ogorčeni smo nad takšnim odnosom vlade, ki očitno nadaljuje popolno ignoranco pravosodne veje oblasti, s kršitvami načela delitve oblasti in pravne države,« je izjavila in dodala, da je nedopustno, neodgovorno in škodljivo, da skoraj en mesec po preteku roka za uresničitev ustavne odločbe nimajo nobenih predlogov, kako bi odpravili nesorazmerja. Sami so se ob napovedi stavke zavzeli za izenačitev dohodka okrajnega državnega tožilca in najslabše plačanega poslanca, kar pomeni 1244 evrov bruto.

Od julija, ko je iz njim neznanega razloga odstopila od podpisa dogovora, s katerim bi uredili materialni položaj pravosodnih funkcionarjev, z vladno stranjo niso imeli stika. V tem dogovoru opredeljeni zneski bi precej popravili njihove plače, ki ne zaostajajo le za funkcionarji drugih dveh vej oblasti, temveč tudi v mednarodni primerjavi s kolegi iz drugih evropskih držav. Leta 2022 objavljeno poročilo evropske komisije za učinkovito pravosodje pri Svetu Evrope je kazalo, da sodnik začetnik v Sloveniji zasluži 1,5-kratnik povprečne plače, v članicah Sveta Evrope je povprečje 2,3-kratnik, ob koncu kariere je pri nas 2,9-kratnik povprečne plače, v povprečju držav pa 4,5-kratnik. Pri tožilcih je razmerje v primerjavi s preostalo Evropo malenkost boljše.

Na ministrstvu za javno upravo ponavljajo, da vlada vlaga vsa prizadevanja v celovito ureditev plač v javnem sektorju ter vzpostavitev pravičnih plačnih razmerij. »Stavka in zaostrovanje dialoga v razmerah, ko poteka pogajalski proces in je v teku prenova plačnega sistema, po nepotrebnem otežuje in podaljšuje možnost sklenitve uspešnega in tudi čimprejšnjega dogovora. Predlog tožilcev bomo preučili, tudi v luči javnofinančnega okvira, ter se v dialogu za skupno mizo nanj tudi odzvali,« so sporočili.