Minister Tonin: V nabave vpleteni vsi resorji, velika večina ljudi delala v javno korist

Minister za obrambo Matej Tonin je danes pokomentiral poročilo o nabavah in razdeljevanju zaščitne in druge opreme, potrebne v epidemiji, ki so ga ministrstva pripravila za obravnavo na vladi. Poudaril, je, da ministrstvo za obrambo nima kaj skrivati, pa tudi da je pri nabavah sodelovalo veliko ljudi, velika večina od teh v korist Slovenije.

Tonin je na novinarski konferenci, ob robu predstavitve ocene pripravljenosti Slovenske vojske predsedniku republike Borutu Pahorju, izpostavil, da so zaposleni, ki so sodelovali pri dobavah nujno potrebne zaščitne opreme, potrebne v epidemiji novega koronavirusa, utrujeni in žalostni, ker se po razkritjih o dobavah opreme vse meče v isti koš.

Po Toninovih besedah so bili v nabave vpleteni vsi resorji in ocenjuje, da je velika večina ljudi delala v javno korist. »Mnogi so delali po 16 ur na dan, čez vikende ... Delali so iskreno za to, da se Sloveniji zagotovi nujna oprema. Zato je prav, da imamo poročilo, iz katerega se bo jasno videlo, kaj je kdo počel,« je dejal Tonin. Pokazal je na tabele, v katerih je po njegovih besedah natančno popisano tudi, koliko opreme je bilo v skladiščih, ko so vlado prevzeli, ter koliko in komu je bilo razdeljene.

Ob tem je izpostavil predvsem očitke nekaterih, da naj bi bila za vse odgovorna medresorska delovna skupina, ki jo je vodil državni sekretar ministrstva za obrambo, saj da naj bi tako rekoč »izdajala naročilnice zavodu za blagovne rezerve«.



A po sklepu vlade je bila medresorska skupina ustanovljena za pomoč blagovnim rezervam. »Če bi v tistih trenutkih blagovne rezerve pustili same, zadostne količine opreme ne bi bilo,« je pojasnil. Predstavniki Civilne zaščite so tako preverili, ali neko opremo potrebujemo, ministrstvo za zdravje, ali ima ponujena oprema primerne certifikate itd. »In tu je sodelovalo tako veliko ljudi, da bi se težko dogajale zlorabe,« je ocenil Tonin.

Ob tem je navedel, da je od 59 pogodb, ki jih je sklenil zavod za blagovne rezerve, približno polovica takih, ki »imajo kljukice« medresorske skupine, oziroma približno polovica poslov ni imela odobritve medresorske delovne skupine. Hkrati je medresorska skupina odobrila tudi 13 ponudnikov, s katerimi pogodbe niso bile sklenjene.



Med razlogi za to je navedel, da so se določene pogodbe sklepale pred oblikovanjem skupine, »drugi razlog pa je, da so se še vedno sklenile pogodbe, kjer ni bilo teh kljukic«. V nekem trenutku je skupina nehala delovati, ker je bilo na »zalogi« več ponudnikov, ki so ustrezali pogojem, a blagovne rezerve niso sklepale pogodb, je dodal. »Glede tega pa morajo oni povedati, zakaj jih niso sklepali, ali niso imeli več finančnih virov ali kaj drugega,« je dodal.

Pod črto pa je Tonin izpostavil, da je pomembno to, da je bilo Sloveniji zagotovljene dovolj opreme, dobesedno v vojnem stanju. Vsi pa so s svoje funkcije delovali za to, da se pospeši postopke nabav. »Tudi Ivan Gale je pošiljal na medresorsko skupino sporočila, da naj se določeni postopki pospešijo. Pa mu ne moremo očitati, da je lobiral,« je dejal Tonin. Kot je dodal, razume tudi ljudi na blagovnih rezervah, da so izgoreli. Po njegovem prepričanju je treba izpostaviti tiste, ki so vojni dobičkarji, ki so se v teh zgodbah neupravičeno okoristili ali drugemu omogočili neupravičeno korist.

Borut Pahor: Čim prej naj se ugotovi, kaj je res in kaj ne

Predsednik republike Borut Pahor je prepričan, da je v najširšem interesu, da se glede očitkov o nepravilnostih pri dobavi opreme, potrebne v epidemiji novega koronavirusa, čim prej ugotovi, kaj je res ali kaj ne in da v primeru potrditve nepravilnosti odgovorni odgovarjajo. To je pomembno za vrnitev zaupanja v ravnanje politike, je dejal.
  
»Mislim, da govorim v imenu velike večine ljudi, ko si želim, da bi pristojne institucije politične in zlasti pravne narave čim prej opravile svoje delo, raziskale sume, da bi se čim prej potrdilo, da je bilo kaj narobe in bi odgovorni za napake odgovarjali, ali da ni bilo nič narobe,« je na novinarski konferenci, sicer namenjeni predstavitvi ocene pripravljenosti Slovenske vojske dejal Pahor.

Po njegovih besedah je to pomembno, da se vrne zaupanje v ravnanje slovenske politike kot celote. Rahljanje ukrepov glede prepovedi gibanja in drugih, ki so bili sorazmerno sprejeti za to, da smo zelo omejili število okužb in umrlih, daje lahko namreč po Pahorjevih besedah »napačen vtis, da je krize konec. Prvi val je sicer za nami, toda strokovna javnost z veliko verjetnostjo napoveduje, da se bo drugi vrnil«.



»Mislim, da se je v prvem mesecu in pol politika kot reprezentanca odlično odrezala, ti sumi pa so vrgli senco na to, sicer vzorno oceno. Če želimo, da bomo kot politična reprezentanca reševali nadaljevanje zdravstvene krize pa tudi gospodarsko in socialno stisko in politična negotovost, ki se napovedujejo po tem, je v splošnem interesu, da se čim prej ugotovi, kaj je res ali kaj ne in da v primeru potrditve sumov odgovorni tudi odgovarjajo,« je dejal predsednik.

Ob tem je izpostavil, da mora do teh ugotovitev priti »čim prej, popolnoma verodostojno, brez pritiskov in utemeljeno«. »Mora se vrniti zaupanje v sodelovanje vseh političnih akterjev v posebnih razmerah in morajo biti odpravljeni sumi, da kdo pri svojem delu položaj izkorišča za osebno okoriščanje ali druge neetične ali neodgovorne prakse, ki to zaupanje krhajo. Treba se je čim prej spet osredotočiti na reševanje težav epidemije in njenih posledic,« je pozval predsednik.

KPK: Zavod za blagovne rezerve 28 od 29 obvestil za transparentnost objavil po roku

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je Zavod RS za blagovne rezerve 28 od 29 objav prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost poslal v objavo na portal javnih naročil po sklenitvi pogodbe z izbranim ponudnikom, čeprav bi glede na določila zakona o javnem naročanju to moral storiti še pred sklenitvijo pogodbe.

Na KPK so pojasnili, da so navedeno ugotovili z vpogledom na portal javnega naročanja. Glede na izredno situacijo v času epidemije covida-19 bi bilo po njihovem mnenju sicer ustrezno tudi, da bi se prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objavilo na dan sklenitve pogodbe s ponudnikom zaščiten opreme. V zvezi z objavami prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost je KPK zadevo odstopila Državni revizijski komisiji, ki je pristojna za nadzor nad izvajanjem zakona o javnem naročanju.



Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek je potrdil, da jim je protikorupcijska komisija poslala prijavo domnevnega prekrška po zakonu o javnem naročanju, in sicer naj bi do kršitev prišlo pri več kot 50 postopkih, ki jih je imel odprte zavod za blagovne rezerve. Kot je dejal Červek, so zavod za blagovne rezerve zaprosili za dokumentacijo. Ko jo bodo prejeli, bodo pregledali, ali in za kakšne kršitve gre. V tem trenutku pa zadevo težko komentirajo. Prav tako zaradi interesa vodenja morebitnih postopkov pred Državno revizijsko komisijo, več informacij ne more podati KPK.

Na morebitne nepravilnosti pri poslih z zaščitno in drugo medicinsko opremo so prejšnji četrtek opozorili v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija. V njej so razkrili pričevanja in dokumente o domnevnem vmešavanju predstavnikov ministrstva za gospodarstvo in nekaterih drugih politikov v posle dobav opreme, potrebne v epidemiji novega koronavirusa. Razkritja so razburkala politični prostor in javnost, ter sprožila preiskavo pristojnih služb.

Na KPK pa so nabave vzeli pod drobnogled že prej. Zaradi očitkov o nepotizmu, ki jih zavrača, se je na KPK z vprašanjem obrnil tudi obrambni minister Matej Tonin. Zavod za blagovne rezerve je namreč sklenil posel za dobavo zaščitne medicinskem opreme v višini 30 milijonov evrov s podjetjem Acron, v katerem je zaposlena tudi Toninova mama. Podobnih očitkov se je moral v javnosti že otepati tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, saj so posel sklenili s tekstilnim podjetjem žene njegovega bratranca.