Minister neuspeh zanika, a bo nekatere načrte spremenil

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zavrnil kritike o neuspešnosti interventnega zakona, ki je omogočil plačilo vseh zdravstvenih storitev, ki so jih javni izvajalci in koncesionarji sposobni opraviti. Povečanje števila čakajočih nad dopustno dobo je pripisal več izdanim napotnicam in temu, da je več tudi napotnic, izdanih s stopnjami nujnosti zelo hitro in hitro, s katerimi bi pacient moral do storitve priti najpozneje v sedmih oziroma 21 dneh. »Če zakona ne bi sprejeli, bi zdravstveni sistem v celoti podivjal,« je dejal minister, ki je napovedal, da bo vendarle korigiral nekatere svoje ideje o zdravstveni reformi.   

Po petkovi dopisni seji – menda se je mudilo zaradi špekulacij, da bi opozicija lahko vložila svoj predlog in podaljšala sprejemanje vladnega – je znano, da bo minister za zdravje pri interventnem zakonu za skrajševanje čakalnih vrst vztrajal, vendar le v primeru nekaterih izbranih zdravstvenih storitev. Izkazalo se je namreč, da so izvajalci v večjem obsegu opravljali tiste storitve, ki so bolje plačane.

Zdaj bo te storitve na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), na predlog nabora zdravstvenih storitev, ki ga bo pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), določila vlada.

Danijel Bešič Loredan je večkrat namreč ponovil, da ministrstvo za zdravje pravzaprav ne razpolaga s podatki, zato tudi ni znal oceniti, ali se število izdanih napotnic povečuje tudi zaradi preobremenjenosti družinskih zdravnikov. »Težko kdorkoli oceni, koliko napotnic je na primarni ravni potrebnih ali nepotrebnih. Teh podatkov nimamo, je pa treba zagotoviti zdravljenje na primarni ravni. Za to je predviden zakon o digitalizaciji, potem bo jasno, kdo koga kam pošilja,« je odgovoril minister in dopustil tudi možnost, da bo treba ponovno odpreti opredelitev nujnosti napotnic.

Pred petimi leti je bilo, na primer, izdanih 8000 napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro in 147.000 s stopnjo hitro, letos pa naj bi jih bilo kar 87.000 oziroma 301.000.

Vključitev zasebnikov brez koncesije, ki so bili izvzeti zaradi vztrajanja Levice, tudi v spremembi zakona ni predvidena. »Vprašanje je, koliko sploh imamo zasebnih kapacitet. Zelo malo. Tudi razmerje kaže, da je več kot 85 odstotkov storitev opravljenih v javnih zavodih, zato vse moči moramo usmerjati vanje, da bomo lahko videli, kje je zgornja meja oziroma ali smo že tam,« je odgovoril minister, ki pa ni bil jasen glede tega, kakšno je njegovo osebno mnenje. Odvrnil je, da sam osebno ne sprejema odločitev, ampak jih vlada in koalicija.

Tako kot to ni povsem jasno tudi glede preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila njegova stranka in ga je javno v parlamentu branil.

Še vedno pa si minister za zdravje prizadeva za strukturne spremembe na ZZZS, a to naj bi po ostrih pripombah pravzaprav vseh akterjev na zakon o ZZZS, ki so ga v javno razpravo dali pred dvema mesecema, zdaj poskušali uvesti s spremembami zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. »S tem lahko začnemo strukturno spremembo predvsem v smislu, da postane aktivni kupec in nadzornik javno zbranega denarja, tudi v smislu predvidene ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer vemo, da se bo obvezni zdravstveni prispevek stekal neposredno v ZZZS,« je še napovedal Bešič Loredanki cilja, da bi spremembe potrdili še pred poletnimi počitnicami.