Minister Hojs za red v policiji in na tožilstvu

Posebna delovna skupina, ki jo vodi tožilec Rober Renier, je pregledala delovanje sistema pregona oziroma preiskav kaznivih dejanj in po naših informacijah ugotovila, da se v nekaterih konkretnih primerih zadeve na policiji ne premaknejo tudi po dve leti. »Tožilstvo to na osnovi svoje študije res ugotavlja, pri nas pa ugotavljajo, da tožilstvo zadev ne usmerja razumno,« odgovarja notranji minister Aleš Hojs in napoveduje spremembe.

Na pobudo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa so septembra lani sklenili, da bodo pregledali, ali so na osi sodelovanja med policijo in tožilstvom potrebne tudi spremembe normativnih okvirov delovanja. Za učinkoviti pregon kaznivih dejanj je treba zagotoviti hitro in učinkovito ukrepanje v celotni verigi pravice – na policiji, tožilstvu in v sodstvu – se strinjajo na ministrstvu za pravosodje. Tožilec Robert Renier ugotovitev analize dela policije o razvlečenosti njenih postopkov sicer še ne želi komentirati, ključni razlog za dolgotrajnost nekaterih postopkov zbiranja dokazov pa naj bi bile po oceni tožilske strani kadrovske težave policije.



»Ker se v delovni skupini ni nič premaknilo, smo na ministrstvu pripravili spremembe, ki bodo tako tožilcem, kot našim, zapovedale pisne sledi o delu pri primerih,« razlaga minister. Po njegovih besedah na tožilstvu niso naklonjeni temu, da bi morali ob ustnem usmerjanju preiskav to še pisno posredovati. »Želim, da se vzpostavi odgovornost za (ne)delo na policiji, obenem pa želim tudi, da v delu, kjer je odgovorno tožilstvo, tudi oni pri sebi vzpostavijo sistem, po katerem bo mogoče ugotavljati, kdaj in kako so sami opravili procesna opravila,« poudarja.




V prihodnje torej ne bi bilo dovolj, da tožilci zgolj ustno usmerjajo delo policije, temveč bodo to morali početi tudi pisno. Veljalo naj bi tudi obratno. »To bi bila osnova za vse nadaljnje nadzore in ugotavljanje, kje zadeva stoji in zakaj. Seveda je tudi na policiji velikokrat vzrok, da se zadeve ne premikajo,« priznava minister Hojs.



Ta teden pričakuje dokončno uskladitev predloga s predstavniki pravosodnega ministrstva in tožilstva, nato gredo spremembe, ki jih napoveduje, v vladno odločanje. Na pravosodnem ministrstvu ob tem poudarjajo, da bi bilo dobro spremembe oblikovati tako, da bo sledljivost tožilskega usmerjanja zagotovljena, vendar na način, da ne bo ovirano operativno delo tožilstva pri pregonu, kot tudi ne policije pri preiskovanju kaznivih dejanj, hkrati pa bodo spoštovani zakonsko določeni roki za izvedbo posameznih procesnih dejanj.

Ministra so lani zavrnili

Uredbo, ki ureja sodelovanje med tožilstvom in policijo, je Hojs poskušal spremeniti že lani. A je, kot razkrivajo na tožilstvu, delovna skupina njegov predlog zavrnila. Ocenila je namreč, da sedanja uredba vsebuje vse zadovoljive mehanizme, ki omogočajo fleksibilno medsebojno sodelovanje ter potrebno evidentiranje vseh udeležencev, zato »spremembe ne bi pripomogle k učinkovitejšemu delu policije in državnega tožilstva v praksi«. Od septembra lani torej še niso našli skupnega jezika o tem, ali je treba uredbo o sodelovanju policije in tožilstva spremeniti, še manj pa – kako.

Lani jeseni je bilo tudi dogovorjeno, da bodo proučili še »neskladje med statističnimi podatki policije in državnega tožilstva, ki obstaja že mnogo let«. Konkretnih rešitev še ni, saj ni poenotena metodologija za zajem statističnih podatkov, potrebne pa naj bi bile še določene tehnične prilagoditve na vrhovnem državnem tožilstvu in vrhovnem sodišču. Posebna delovna skupina pa naj bi pripravila še usklajen predlog za ureditev (policijskega, tožilskega in sodnega) kazenskega spisa.