Milijon evrov za spremljanje efektivne obremenitve zdravnikov

Predstavniki splošnih bolnišnic Novo mesto, Slovenj Gradec in Nova Gorica ter Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so predsedniku vlade Robertu Golobu na delovnem srečanju v organizaciji ministrstva za zdravje, ki je bil zaprt za splošno javnost, predstavili primere dobrih praks merjenja obremenitev zdravnikov v bolnišnicah. »Moram reči, da sem bil zelo dobre volje, ko sem videl, koliko truda je vloženega v ukrepe za povečanje produktivnosti v zdravstvenem sektorju. Verjamem, da je ravno to ključ do uspeha za naprej,« je dejal Golob.

Zatrdil je, da se »tudi v času stavke kaže, da je bilo število storitev povečano v primerjavi z lanskim letom ravno zaradi ukrepov, ki so bili tudi danes predstavljeni«. Za projekt spremljanja efektivne obremenitve zdravnikov, ki bi lahko vodil do sistema nagrajevanja zaposlenih, je vlada za letošnje leto zagotovila milijon evrov.

Efektivne obremenitve zdravnikov bolnišnice merijo že dalj časa, pri čemer uporabljajo različne metodologije, je po današnjem dogodku povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. V smernice zdravstvene politike za leti 2024 in 2025 so na ministrstvu zapisali, da si želijo, da bi bilo to merjenje med bolnišnicami in posameznimi specialnostmi primerljivo, zato so tudi v Uredbi za leto 2024, ki nadomešča splošni dogovor temu merjenju oziroma metodologiji za merjenje obremenjenosti izvajalcev, namenili zgoraj omenjena finančna sredstva. Z njimi želijo izvajalcem zagotoviti predvsem informacijsko podporo, ki bi omogočala, da lahko na bolj poenoten način zbirajo podatke. Le s poenoteno metodologijo zbiranja je namreč možno dobiti medsebojno primerljive podatke.

Vsaka od bolnišnic, ki je danes predstavila prakso merjenja obremenitev, uporablja svoj pristop. Ministrica je kot primer izpostavila zbiranje podatkov v Bolnišnici Šentvid pri Stični, ki ima drug način dela, drugačen program in posledično tudi svojstven način merjenja obremenitev nosilcev zdravstvenih dejavnosti.

Delovno srečanje je potekalo na Brdu. FOTO: Leon Vidic/Delo

Pomembno orodje za načrtovanje dela

Udeleženci delovnega srečanja so se strinjali, da je merjenje obremenitve zaposlenih pomembno orodje, tako za vodstvo ustanov kot za srednji menedžment, saj lahko z njim bolj učinkovito spremljajo kader, ga razporejajo in opravljajo zdravstvene storitve. Ker se bolnišnice zaradi različne digitalne razvitosti med seboj razlikujejo, je po besedah Valentine Prevolnik Rupel pomembno, da v projektu, ki ga je zastavilo ministrstvo, izmenjujejo prakse, ki jih razvijejo, in izkušnje. »Pri tem ne gre za neko direktivo ali nadzor regulatorja, pač pa za razvoj dejanskega orodja, ki bo v pomoč izvajalcem, da bodo lahko delo pri sebi organizirali na boljši način in zagotovili boljšo dostopnost za paciente.« Pri tem jim bo v podporo zakon o digitalizaciji, za poenoteno delo pa bo treba uskladiti tudi šifre dejavnosti z zdravstvenimi storitvami in v to smer gredo prizadevanja ministrstva, je še dodala ministrica.

Generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis je dejal, da ima vsak oddelek osebno izkaznico o tem, koliko delajo zdravniki, koliko so produktivni, koliko imajo člankov, kakšni so stroški in da zadeve mesečno spremljajo. Flis stavi na razvoj sodobne tehnologije, ki že gre v smer, da določeni programi glas spreminjajo v zapis in to bi bila lahko po njegovem morda rešitev, ki bi zdravnika od tipkovnic spet lahko vrnila pacientom.

Poleg tega da spremljajo obremenitve, pa je po mnenju ministrice pomembno tudi spremljanje kakovosti: »Ni pomembno, kakšne storitve so opravljene in koliko jih je, pač pa je pomembna tudi njihova kakovost. Tudi v tej smeri smo naredili nekaj korakov: trenutno v delovni skupini vzpostavljajo kazalnike kakovosti, na drugi strani pa imamo zakon o kakovosti, ki to strukturo za merjenje kakovosti pripravlja na nacionalnem nivoju.«

V. d. direktorja splošne bolnišnice Slovenj Gradec Ksandi Javornik je dejal, da je v trenutnih razmerah, ko poteka stavka, težko objektivno oceniti obremenjenost zdravnikov. »So pa podatki pokazali, kje so ozka grla in kje je treba dodatno povečati ekipe, da bo delo po koncu stavke teklo najbolj optimalno.« Vojko Flis je dejal, da se je obseg dela v UKC Maribor močno zožil, posebej na kirurških oddelkih. »Srce Fidesa so anesteziologi, brez njih pa operacije niso možne.«

Na ministrstvu imajo zaradi stavke redne sestanke z vodstvi bolnišnic: mesec junij vzbuja skrbi tudi zaradi koriščenja starih dopustov.