Neomejen dostop | že od 9,99€
Za soboto so v SD po zadnjem kongresu le sklicali ustanovno sejo novega sklica konference Socialnih demokratov, najvišjega organa stranke med dvema kongresoma, na katerem bodo izvolili tudi novo vodstvo. Med drugim naj bi razpravljali o delu koalicije in napovedanih reformah, ki so jih v predvolilnih obljubah in programu ambiciozno napovedovali tudi sami, a nato v koaliciji prevzeli resorje, s katerimi poglavitnih točk svojega programa ne naslavljajo. Jernej Pikalo, nekdanji podpredsednik stranke, ki se je po volitvah umaknil, je tako stranko primerjal z lupino, v kateri funkcionarji zadovoljujejo privatne interese.
Nov sklic konference SD in njeno vodstvo bosta v tem mandatu tako pred velikim izzivom, saj je njegova naloga poleg sprejemanja volilnih programov in odločanja o koalicijskih povezovanjih stranke tudi dajanje političnih smernic za delo stranke in njenih organov med kongresoma ter ocenjevanje izpolnjevanja programa in kongresnih usmeritev.
Do kandidature na predsedniških volitvah je bil predsednik konference SD Milan Brglez, ki pa je odstopil s te funkcije, prav tako je umaknil soglasje h kandidaturi za podpredsednika stranke, da je lahko dobil podporo Gibanja Svobode.
Za to funkcijo, ki se je doslej izkazala tudi za izhodišče za naskok na druge, naj bi tokrat kandidiral Matevž Frangež, aktualni državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in nekdanji poslanec, ki je to napovedal že na lanskem kongresu stranke na Ptuju. »Da v času velikih sprememb uresničimo idejo socialne demokracije, ker tak čas ponuja priložnost, da to popravimo,« je takrat napovedoval Frangež, in še, da bi konferenca morala postati središče oblikovanja politik stranke z vključevanjem članstva in mreže.
Gre sicer za kandidata centrale, saj se je Frangež, ki se je leta 2015 odločil za podjetniško pot, štiri leta kasneje vrnil na Levstikovo kot strateški komunikator. Skupaj z Jernejem Štromajerjem, ki se za funkcijo predsednika konference SD menda ne bo potegoval, pa je bil nato del redakcijske skupine za aktualni predvolilni program.
Zato bo to, ali bo imel na koncu protikandidata oziroma celo protikandidate ter koliko glasov bo prejel, gotovo pomemben signal centrali, kako trenutne usmeritve stranke vidi članstvo, ki si po skromnem rezultatu na parlamentarnih volitvah želi obrniti javnomnenjsko podporo navzgor in vnovič zasesti položaj vodilne stranke na levem političnem polu.
To bo ključno tudi za priprave na evropske volitve prihodnje leto, proti katerim že pogledujeta predvsem sedanja evropska poslanca, nato pa za priprave na parlamentarne volitve leta 2026. Pred temi bodo morali vnovič sprejeti odločitev o morebitni menjavi vodstva, predvsem pa poskusiti stranki vrniti identiteto, saj je bil njihov program v zadnjem obdobju, kot rečeno, bolj ko ne mrtva črka na papirju in morda tudi zato neprepričljiv za marsikaterega volivca.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji