Mesna industrija z velikim padcem prodaje

Medtem ko se v ZDA veriga preskrbe z mesom sesuva zaradi zapiranja mesnopredelovalnih obratov in pakirnic – v predelovalnem obratu za prašičje meso podjetja Smithfield v Južni Dakoti, ki je eden največjih tovrstnih v ZDA, je za covidom-19 zbolelo več kot 500 od 3700 zaposlenih –, v slovenskih mesnopredelovalnih podjetjih, vsaj tistih, ki so člani Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) mesne industrije Slovenije, doslej ni bilo potrjenih okužb z novim koronavirusom. Močno pa se je zmanjšala prodaja.

»Slovenski proizvajalci mesa so po uvedbi ukrepov za zajezitev covida-19 ostali brez pomembnega dela kupcev. Začasno je ustavljeno delovanje gostinsko-turističnega sektorja, zaprt je pomemben del javnih zavodov, prav tako je vrata začasno zaprlo precej mesnic. Skoraj v celoti se je ustavil izvoz mesa in živih živali. Na manjšo potrošnjo mesa pa seveda vpliva tudi omejitev gibanja, zaradi katere se ljudje po nakupih odpravljajo redkeje in iz strahu pred negotovo prihodnostjo kupujejo bolj premišljeno,« je razmere opisala generalna sekretarka GIZ mesne industrije Ana Ahčin.
 

Brez okužb proizvodnih delavcev

Prodaja govejega mesa se je zmanjšala za 25 do 35 odstotkov, prašičjega za 30 do 40 odstotkov, trend zmanjševanja prodaje se že kaže tudi pri perutninskem mesu, je nekaj številk navedla Ahčinova. Podjetja imajo tudi likvidnostne težave, saj so se po zaprtju lokalov plačila gostincev in ponudnikov turističnih storitev za že dobavljeno blago v prvem četrtletju letošnjega leta skoraj ustavila.

Glede na to, da v podjetjih, ki so člani GIZ mesne industrije, ni bilo okužb z virusom sars-cov-2 pri zaposlenih, so preventivni ukrepi, ki jih izvajajo, očitno ustrezni in učinkoviti, meni Ahčinova. »Zaposlenim je zagotovljena nujna zaščitna oprema (maske, rokavice, plašči …), vsak dan se jim meri temperatura, zagotovljena je fizična razdalja na proizvodnih linijah in v skupnih prostorih (menze, pisarne), zunanjim osebam vstop v obrat ni dovoljen, administrativni in upravni delavci delajo od doma ali čakajo na delo doma.« Dodala je, da ti ukrepi občutno povečujejo obratovalne stroške, zato podjetja pričakujejo, da jih bodo lahko pokrila iz ukrepov protikriznega zakona. Slovensko mesnopredelovalno industrijo predstavljajo 103 podjetja, v katerih je po podatkih Ajpesa zaposlenih 4264 ljudi.
 

Računajo na domače iskalce zaposlitve

V skupini Panvita so marca, tako kot večina prehranske industrije, zaznali večje povpraševanje po izdelkih, zato so povečali proizvodnjo, aprila pa so jo zmanjšali, saj zaradi ukrepov ni prodaje gostinskim in hotelirskim podjetjem, prav tako se je zmanjšala prodaja javnim zavodom in podjetjem, je pojasnil glavni direktor skupine Panvita Toni Balažič. V administrativnem delu skupine so poslali na čakanje del zaposlenih, zaposleni v proizvodnem delu pa porabljajo nadure.

Težav z zaposlovanjem proizvodnih delavcev, ki veljajo za deficitarno delovno silo, ni. Na začetku je bil izziv opraviti zdravniške preglede pri novozaposlenih, je povedal Balažič, ki pričakuje, da jim bo v prihodnjih mesecih pridobivanje zaposlenih olajšalo večje število iskalcev zaposlitve.

V Perutnini Ptuj se je po začetnem »izrednem povečanju povpraševanja na domačem trgu zaradi povečanih nakupov prebivalstva to kmalu zmanjšalo«, je zapisal generalni direktor Perutnine Ptuj Enver Šišić. »Obseg proizvodnje trenutno poteka normalno in po načrtih, ga pa vsak dan ustrezno prilagajamo glede na potrebe trga.« Tudi delo v podjetju teče normalno, odsotni so le sodelavci, ki so doma zaradi varstva otrok, in tisti, ki spadajo v rizične skupine. Določeno število sodelavcev, ki jim narava dela to omogoča, pa delo opravlja od doma, je pojasnil Šišić. Zaradi izrednih razmer se je zamaknil prihod delavcev iz tujine, za katere so v Perutnini v začetku leta pridobili dovoljenja. To trenutno rešujejo z zaposlovanjem domačih.

Obe podjetji sta bili izbrani na razpisu zavoda za blagovne rezerve in podpisali pogodbi za dobavo svojih izdelkov blagovnim rezervam.