Pozivi k nakupu domače, police pa še kar polne uvožene hrane

Po začetni paniki, da bo hrane zmanjkalo, in kupovanju na zalogo, ki je izpraznilo police trgovin, so se razmere ob zagotovilih, da preskrba s hrano ni ogrožena, umirile. Težišče pozivov prebivalcem se je od odvračanja od čezmernega kupovanja premaknilo k pozivu, naj kupujejo hrano od slovenskih kmetov in slovenske živilske industrije.

K temu te dni prek televizijskega oglasa spodbuja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrica Aleksandra Pivec je v zadnjih tednih še večkrat kot prej poudarila, naj kupujemo domače, in s predlogom za omejitev transporta sveže zelenjave in sadja iz rizičnih držav celo obšla mnenje Evropske agencije za varnost hrane (Efse), ki ni našla dokazov za prenos novega koronavirusa prek hrane. Pivčevi je pritrdil tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek ob predstavitvi predloga zakona za blažitev posledic covida-19. Ta predvideva, da bodo morali javni zavodi od zdaj naročati najmanj polovico vseh živil od slovenskih pridelovalcev.

S podobnimi pozivi so se na potrošnike obrnili v Italiji in Franciji, vendar je med Slovenijo in tema državama velika razlika: njuna samopreskrba s hrano je precej večja od slovenske. Predvsem preskrba z zelenjavo pri nas bi v teh dneh presahnila, če bi se ustavila njena dobava iz Italije in Španije, od katerih smo v zimskem obdobju skoraj povsem odvisni. In tako imamo paradoksalen položaj: medtem ko slovenska politika državljanke in državljane poziva h kupovanju slovenskega, trgovci svoje police zalagajo z večinoma uvoženo zelenjavo.


 

Kmetje privolili v prodajo pod ceno

To uničuje tudi tiste pridelovalce, ki imajo kaj ponuditi, meni velik slovenski pridelovalec zelenjave, ki želi ostati neimenovan. »Razmere v Italiji so kaotične, v kmetijstvu še toliko bolj. Ker je izvozno usmerjeno, sedanje viške prodajajo pod proizvodno ceno in močno pritiskajo na izvozne trge, tudi slovenskega. Države okoli nas (Madžarska, Hrvaška) so prepovedale uvoz italijanske zelenjave, Slovenija pa je odkup še povečala, in to je velika težava.«

Slovenski pridelovalci zaradi majhnosti države in omejenih površin za pridelavo nikoli ne bodo mogli doseči tako nizkih lastnih cen kot italijanski niti jih ne bi smeli, če pomislimo na suženjske razmere, v katerih marsikje delajo delavci v italijanskem kmetijstvu, opozarja sogovornik. »Naši kmetje pa se večinoma odzovejo napačno. Nasedejo taktikam trgovcev in znižujejo cene, da bi bili konkurenčni, poslujejo s pozitivno ničlo ali celo minusom. Tudi zato mlajše generacije kmetijstvo opuščajo,« trdi sogovornik.

»Spodbude kmetijskega ministrstva in agencije za kmetijske trge so prešibke, da bi ustvarjale močne pridelovalce. Nepovratna sredstva se drobijo na male kmetije, ki ne morejo narediti razvojnega preboja. Prednost imajo pridelovalci mleka in govedorejci, v sektorjih zelenjave, sadja in prašičereje pa je slabše.«
 

Zbornica poziva k dolgoročnim ukrepom za pomoč kmetijstvu

Da zakon za blažitev posledic covida-19 le delno rešuje težave kmetov, so opozorili tudi v kmetijsko-gozdarski zbornici. »Pri prizadevanjih kmetijstva za zagotavljanje nemotene pridelave in prireje se je treba zavedati, da je kmetijstvo gospodarska dejavnost ter da sta obseg in obstoj te dejavnosti dolgoročno odvisen predvsem od ekonomskih pogojev. Dokler pridelava hrane ne bo zagotavljala ustreznega dohodka in dokler bodo razmerja na trgu v škodo pridelovalcem hrane, je tudi samopreskrba ogrožena,« pišejo in državo pozivajo k pripravi dolgoročnih ukrepov, ki bodo slovenskemu kmetijstvu pomagali premagati finančno krizo, ki se nakazuje.

Poleg Italije so meje ne le za prehod oseb, ampak tudi blaga, nekoliko zaprle Nemčija, Poljska, Češka in Danska. Predstavniki organizacij kmetov so evropsko komisijo prosili, naj zagotovi nemoteno delovanje trgov s kmetijskimi in živilskimi izdelki.

Pridružili so se jim ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, ki so komisijo pozvali k sprejetju ukrepov za blažitev posledic covida-19 v kmetijstvu in ribištvu. Zavzeli so se za skupni in koordiniran odziv EU v prizadevanjih za nemoteno delovanje notranjega trga ter za več prožnosti pri izvajanju ukrepov skupne kmetijske politike (SKP).

Izredne razmere zaradi covida-19 vplivajo tudi na pogajanja o SKP po letu 2020. Trenutno se delovna telesa Sveta EU ne sestajajo. V ospredju so predvsem aktivnosti, ki so potrebne za omilitev posledic zaradi epidemiološke situacije, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo.