Mediji potrebujejo boljše razmere za kakovostne in zahtevne vsebine

Ljubljana – Prvi korak k modernejši zakonodaji bo pod streho predvidoma do konca leta, ko bodo predlagani zakon o medijih poslali v obravnavo poslancem. Anomalije na medijskem področju bodo na ministrstvu za kulturo poskušali reševati še z novostmi zakonov o elektronskih komunikacijah, avdiovizualnih medijskih storitvah in RTV Slovenija.

Prizadevanja za finančno stabilen medijski prostor bodo spremljali tudi davčni ukrepi – enega takšnih, znižanje obdavčitve za tiskane in elektronske publikacije na pet odstotkov, so prejšnji teden že vložile vse poslanske skupine državnega zbora – in, denimo, obdavčitev digitalnih oglaševalskih storitev.

Pogoje za kakovostne vsebine nameravajo vzpostaviti s spodbudami za zaposlovanje sedme sile, štipendijami za preiskovalne projekte, drugačno regulacijo spodbujanja neenakosti in razpihovanja nestrpnosti, spodbujanjem medijske pismenosti in omejevanjem politične propagande v lokalnih občinskih glasilih. Z novim modelom presojanja bo bolj pod drobnogledom koncentracija medijskega lastništva, državljanom pa bodo omogočili, da del dohodnine namenijo neprofitnim medijem.

Konec zlorab občinskih glasil

S predlogom vitkejšega medijskega zakona, ki je za zdaj še v surovi obliki, dobivamo sodobnejšo definicijo medijev, ki niso več opredeljeni glede na vrsto medija ali tehnologijo prenosa, ampak prepoznava nove oblike posredovanja vsebin. Od drugih se razlikujejo zaradi koncepta uredniške odgovornosti, je včeraj pojasnila Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka in »motor« priprave prenove.

Nova je opredelitev javnega interesa, ki državi nalaga spodbujanje zahtevnih novinarskih žanrov, saj jih trg ne zagotavlja v zadostni meri. V ta namen bodo odprli posebno shemo, ki bo finančno podpirala ohranjanje delovnih mest v novinarstvu, njihovo profesionalizacijo in spodbujanje medijske pismenosti.

Dnevi so šteti politični propagandi v lokalnih glasilih, saj se financirajo iz javnih sredstev, zato so de facto javni mediji, kjer je tovrstna propaganda dovoljena le v času predvolilne kampanje in pod določenimi pogoji, je napovedal podsekretar ministrstva Branko Jezovšek. Zanje bodo veljala pravila, ki veljajo za RTV Slovenija.
 

En zakon še ne bo rešil medijev

Če bo predlog prestal poslansko sito, si mediji lahko obetajo še podvojitev sredstev, ki jih prejmejo iz malhe kulturnega resorja. S sedanjih 2.699.820 evrov bi se zvišali na 5.672.820 evrov. V društvu novinarjev, kjer že dolgo opozarjajo, da se domači medijski trg oblikuje po svoje in mimo javnega interesa, predlog označujejo kot obetaven. Podrobneje se bodo nanj, tako kot drugi zainteresirani, odzvali v javni razpravi, ki bo vse do konca avgusta. Tej bo sledila javna tribuna.

 

Z enim zakonom ne bomo izplavali iz težkega stanja v medijih, se zavedajo na kulturnem ministrstvu. S spodbujanjem kakovostnega novinarstva bodo poskušali narediti premik v to smer. Kadrovsko nameravajo okrepiti njihove regulatorje, kot sta agencija za komunikacijska omrežja in storitve ter direktorat za medije.

Predvidene večje pristojnosti inšpektorjev in Akosa

Nove pristojnosti dajejo medijskim inšpektorjem, ki bodo imeli možnost, da zahtevajo odstranitev nezakonite vsebine, denimo sovražnega komentarja. Za pomoč pri tehtanju bodo lahko zaprosili relevantna strokovna novinarska združenja.

Ker namen ni kaznovanje, ampak umik vsebin, so znižali tudi globe, da te posameznega izdajatelja ne bi pahnile v finančne škripce ali konec delovanja. Po novem bi znašale od tisoč do deset tisoč evrov. Kadar bodo podjetja od spornih vsebin imela ekonomsko korist, bodo globe višje, na splošno pa so kazni bistveno zmanjšali.

Večjim pristojnostim bodo sledile še nove zaposlitve. Na direktoratu za medije, ki spada pod okrilje ministrstva, bi za krpanje sedanjih akutnih potreb potrebovali še vsaj dva para rok, inšpektorat vsaj enega, saj imajo trenutno le eno zaposleno inšpektorico, ki je začela delati letos.

Okrepiti nameravajo še agencijo za komunikacijska omrežja, ki bo nove zadolžitve – če bodo predlogu naklonjeni poslanci – dobila pri zagotavljanju transparentnosti medijskega lastništva in omejevanju koncentracije. Dodatni denar bo prišel iz državnega proračuna.