Marta Kos v Sloveniji z več razumevanja za srbske protestnike

Po sto dneh, odkar je vajeti prevzela druga evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen, se na prvem obsežnejšem obisku v Sloveniji mudi komisarka za širitev Marta Kos. V Slovenijo prihaja v obdobju, ko se je nanjo usul plaz kritik, tako v slovenski kot evropski javnosti, zaradi medlega odziva na množične demokratične proteste v Srbiji.

Jutri se bo komisarka sestala s predsednikom vlade Robertom Golobom, ki jo je predlagal na položaj. Sogovornika bosta govorila o aktualnih izzivih, s katerimi se spopada Evropska unija, s poudarkom na področju širitve in razmerah na Zahodnem Balkanu, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Eden od glavnih izzivov, s katerim se ukvarja komisarka Marta Kos, je komuniciranje. Veliko razburjenja je požel njen zapis na omrežju x po srečanju s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Zapisala je, da je bilo srečanje s srbskim predsednikom »konstruktivno«.

»To, kar protestniki zahtevajo od svoje vlade, je točno to, kar od Srbije na poti v EU zahtevata komisarka Marta Kos in EU. Vladavino prava, svobodo medijev, svobodne volitve in uskladitev zakonodaje proti organiziranemu kriminalu z evropsko,« je v svoj bran povedala komisarka iz Slovenije, ki je danes nastopila na javni razpravi o evropski širitveni politiki in aktualnih izzivih EU v Hiši EU v Ljubljani.

Z Aleksandrom Vučićem se je srečala zato, ker se mora pogovarjati z vsemi državami kandidatkami. »Moja naloga je, da vrnemo Srbijo, ki se za vstop v EU pogaja že 13 let, na evropsko pot,« je še dodala. Namesto besede širitev raje uporablja združevanje Evrope, kar pomeni združevanje na podlagi skupnih vrednot, kot so spoštovanje vladavine prava in človekovih pravic.

Marta Kos v današnjih zahtevnih časih čuti podobno energijo kot v času osamosvojitve Slovenije, razpada Jugoslavije in Sovjetske zveze, združitve Nemčije in drugih geopolitičnih premikov na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Od drugih izzivov na Zahodnem Balkanu je izpostavila še razmere v Bosni in Hercegovini ter normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino. Napovedala je, da bi Črna gora in Albanija lahko zaključili pogajanja za vstop v EU do leta 2026 ali 2027.

»Prvič doživljamo, da ne velja več sistem, ko so države kandidatke izpolnile pogoje in nato vstopile v EU. Danes imamo namreč zunanje sile, ki hočejo preprečiti določenim državam, da bi postale članice, tega ob nobeni drugi širitvi v preteklosti ni bilo,« opaža Marta Kos, ki je kritična do zastarelih, dolgotrajnih in zapletenih postopkov za sprejetje novih članic EU.