»Marsikdo se ne zaveda, da v resnici delamo čudeže«

»Na začetku si nismo predstavljali, da bomo zmogli opraviti tako veliko testov na dan. Naš obseg dela se je še pred razglasitvijo epidemije povečal do desetkrat, opravimo kar polovico vseh testov v državi, v teh dneh, ko poteka še nacionalna raziskava o razširjenosti covida-19 v Sloveniji, jih opravimo okoli 900 na dan,« pripoveduje Tina Uršič, mikrobiologinja in znanstvena sodelavka Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete univerze v Ljubljani. Tam dela že petnajst let.

»Marsikdo se ne zaveda, da v resnici delamo čudeže. Če želite na strani WHO v anketi, namenjeni laboratorijem za diagnostiko sarsa, ob 15 zaposlenih izbrati postavke za najhitrejši test, je mogoče izbrati le 24-urnega in največ 250 testov. Pri nas so rezultati brisa znani v največ šestih urah, v 24 urah pa lahko opravimo tudi do tisoč testov,« je sogovornica povzela učinkovitost devetnajstih članov skupine za sars, sestavljene iz zaposlenih različnih laboratorijev Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete univerze v Ljubljani. Večina med njimi so mikrobiologi.
 

S polno paro že po koncu zimskih počitnic

Potem ko je inštitutu že sredi januarja od berlinske medicinske univerze Charité uspelo pridobiti test za odkrivanje novega koronavirusa, so že deset dni pred uradno potrditvijo prve okužbe z novim koronavirusom začeli delati s polno paro. To je pomenilo po deset, dvanajst ur, za nekatere raziskovalce oziroma zaposlene celo do šestnajst ur na dan. Po razglasitvi epidemije delajo v treh izmenah, začenjajo ob 6. uri zjutraj in delajo tudi vso noč, ko so na voljo predvsem za urgentne paciente.



»Poleg tega naredimo tudi vse tisto, kar smo do zdaj; še vedno posvetimo kakšno uro na dan diagnostiki drugih okužb v laboratorijih, v katerih smo zaposleni, posvečamo se raziskovalnemu delu, ki je potekalo še pred koronavirusom, lotevamo se evalvacije novih testov in iščemo izboljšave, mnogi med nami pa nadaljujemo tudi pedagoško delo, saj študij v teh razmerah še vedno poteka na daljavo,« pripoveduje.

Priznava, da je delo v treh izmenah zadnja dva meseca zelo naporno, saj takšnega do zdaj niso bili vajeni, a tudi zmedo v bioritmu so vzeli kot dejstvo, ki ga je treba premagati. »Tako nam uspeva opraviti vse delo, k čemur pa precej pripomorejo dobri medsebojni odnosi in dobra volja, ki nam je ne manjka. Znamo se pošaliti, nasmejati in tako razbiti monotonost vsakdana ter premagovati te velike napore. Zelo radi delamo to, kar delamo, in smo delu popolnoma predani,« je poudarila energična sogovornica.

Diagnosticiranje, potrjevanje in ovračanje okužb z novim koronavirusom, to, kar zapolnjuje večino njihovih sedanjih delovnih dni, zanje pravzaprav ni bilo nekaj novega, saj vsako zimo že tako ali tako zaznamuje diagnostika s koronavirusi, a po besedah sogovornice postopek vendarle ni tako zelo preprost.



»Lotevamo se ga po dveh sistemih; pri testih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je veliko ročnega dela, vzorce je treba preliti, ekstrahirati nukleinske kisline, izvesti verižno reakcijo s polimerazo in tako dokazati morebitni patogen ..., zato je zelo veliko rokovanja, pri avtomatskem sistemu pa vzorce prelijemo in vstavimo v napravo, kar je v pomoč predvsem pri velikem številu vzorcev,« je povzela sogovornica.
 

Preizkušajo že nov test

Čeprav jih pri delu v viroloških laboratorijih pred morebitnimi okužbami varuje zaščitna komora, tako imenovani laminarij, in so že prej pri svojem delu uporabljali zaščitne rokavice in maske, je protokol zdaj še strožji. »Za zdaj se nihče ni okužil z novim koronavirusom. Glede bolezni sem mirna, sem mlada in zdrava, a tudi sodelavci glede tega niso prestrašeni,« je zaupala.
Predvidoma prihodnji teden bodo predstavili ugotovitve nacionalne raziskave o razširjenosti covida-19 v Sloveniji, v resnici pa pogledujejo še dlje v prihodnost.

»Proizvajalec diagnostičnih testov za dokaz respiratornih virusov že uvaja novo verzijo testa, ki bo poleg že znanih sezonskih respiratornih virusov hkrati pokazal tudi morebitno okuženost z novim koronavirusom. Tudi v naših laboratorijih ga že preizkušamo, izkazal se je kot zelo dober in bo dobrodošel predvsem ob novem valu okužb v jesensko-zimskem času, ko bo poleg okužb z novim koronavirusom tudi veliko prehladnih obolenj z enakimi začetnimi simptomi.«