Marko Ilešič v četrto ostal brez podpore

Vlada Janeza Janše za razliko od sodnega sveta med sedmimi kandidati kot najprimernejše ni podprla vnovične kandidature Marka Ilešiča za sodnika Sodišča EU in to se je najverjetneje preneslo v državni zbor. Koalicijski sogovorniki, ki so Ilešiča v preteklosti podpirali, so zdaj omenjali, da je nujna zamenjava. Za njegovo vnovično imenovanje je glasovalo 37 poslancev, medtem ko mu je 43 poslancev nasprotovalo. Šest glasovnic je bilo neveljavnih.

Za uspeh bi tako kot že trikrat doslej moral zbrati vsaj 46 poslanskih glasov, ki so se mu do včeraj tudi obetali. Z desetimi glasovi za in brez glasu proti so člani mandatno-volilne komisije potrdili sklep, da je predlog predsednika republike ustrezen in da kandidata predlagajo državnemu zboru v izvolitev. A na tajnem glasovanju so poslanci kot že večkrat doslej glasovali drugače, kot so nakazovali pred tem.

Postopek imenovanja kandidata za eno mesto na Sodišču EU, ki je trajal skoraj leto dni – ministrstvo za pravosodje je razpis objavilo že junija –, bo treba ponoviti. S tem se tudi ta sodniški položaj pridružuje sagi o iskanju ustreznih kandidatov na mednarodnih sodiščih. Slovenija je na primer na Splošnem Sodišču EU, nižji instanci tega evropskega sodišča, brez svojega predstavnika že od septembra 2019. Vsaj eno mesto izmed dveh bo predvidoma v kratkem zasedla Maja Brkan, ki jo je državni zbor potrdil januarja in je uspešno prestala preizkus pred tako imenovanim Odborom 255, ki presoja primernost kandidatov za opravljanje funkcij na Sodišču EU. Ta je bil doslej usoden že za dva slovenska kandidata, Marka Pavliho in Klemna Podobnika.

Eden najuglednejših pravnih strokovnjakov, ugledni sodnik in večkratni predsednik senata tega sodišča – kot je izpostavila generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač o Marku Ilešiču – je na položaju sodnika Sodišča EU že vse od vstopa Slovenije v EU leta 2004.

Kljub dolgotrajnosti in težavnosti postopka imenovanja pa je Ilešič v svojem javnem nastopu ocenil, da se mu zdi slovenski postopek predlaganja kandidatov sodnikov mednarodnih sodišč primeren, ker je transparenten. Je pa razmeroma zapleten in dolgotrajen, v njem imajo besedo različne institucije in »zato ni nič nenavadnega, če se postopek nekoliko zavleče in zakomplicira«.

V tem času so izmed sedmih kandidatov kar trije odstopili, in sicer že omenjena Brkanova, Miro Prek in Verica Trstenjak, ki je veljala za favoritko koalicije. Poleg nje je vlada med kandidati dala prednost še Anžetu Erbežniku. Sodni svet pa je podprl le kandidaturo Ilešiča.