Meningokokni meningitis usoden za pacienta bolnišnice Murska Sobota

Z območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Maribor so sporočili novico o primeru smrti zaradi meningokoknega meningitisa, do katere je po zelo hitrem poteku bolezni prišlo v bolnišnici Murska Sobota. Umrla je oseba srednjih let, ki je imela prisotne dejavnike za težji potek te hude bolezni, je popoldne povedal predstojnik te območne enote dr. Zoran Simonović. Med te dejavnike sodita, denimo okrnjena imunost ali odsotnost vranice.

NIJZ je, zatem ko so ga iz bolnišnice obvestili o tragičnem razpletu bolezni, ki so jo pri umrlem odkrili v soboto, začel z iskanjem vseh tesnih kontaktov z umrlim, ki jih je bilo potrebno zaščititi z ustreznimi zdravili. Identificirali so 68 tesnih kontaktov. Ostali, ki so morda imeli bežen stik, ne predstavljajo tveganja za prenos okužbe, je še poudaril dr. Simonovič. Vir okužbe umrlega sicer zaenkrat ni znan. Običajno je to zdrav prenašalec, ki z okužbo nima težav. 

Smrtnost ostaja visoka

Meningokokni meningitis je akutna bakterijska bolezen, ki je imela včasih zelo visoko smrtnost. Z uporabo antibiotikov se je ta precej zmanjšala, vendar je še vedno visoka (8 do 15 odstotkov). V Sloveniji je leta 2016 zaradi te bolezni umrl dveletni deček, skupno pa v zadnjih desetih letih sedem ljudi. Zadnji smrti sta se zgodili leta 2018.

Invazivno meningokokno okužbo povzroča meningokok (Neisseria meningitidis). Začne se z nenadno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem in otrdelim vratom, navaja portal NIJZ. Značilen je pojav izpuščaja na koži v obliki drobnih krvavitev (petehije).

Prenos povzročitelja je kapljičen, kar pomeni, da se širi z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju, ko kapljice prepotujejo razdaljo do enega metra. Zato so za prenos najbolj nevarni zelo tesni, dolgo časa trajajoči stiki z bolnikom.

Bolezen se običajno začne zelo naglo

Čas od okužbe do izbruha bolezni je od dveh do deset dni, običajno tri do štiri dni. V tem času prodrejo meningokoki v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročajo gnojno vnetje. Bolezen se običajno začne zelo naglo. Bolniku se lahko v nekaj urah stanje zelo poslabša. Temperatura zelo naglo naraste do 39 stopinj Celzija in več, prisotni so močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica.

Včasih je bolnik po že nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev. Posebno huda oblika je meningokokna sepsa, ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro. Za okužbo so najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki.

Dovzetnost za bolezen je nizka in se zmanjšuje s starostjo. Osebe z okrnjeno imunostjo so posebej dovzetne. Obolenje zahteva hitro prepoznavo in ustrezno antibiotično zdravljenje. V večini primerov je potrebno bolnišnično zdravljenje.

Proti bolezni (povzročeni z določenimi skupinami meningokoka) se lahko zaščitimo s cepljenjem, poudarja NIJZ.