Maline ob centru varne vožnje

Čeplje pri Vranskem – Občina Vransko z naklonjeno naglico spreminja lokacijski načrt za travnike sredi gozdov ob Centru varne vožnje AMZS Vransko. Poligon varne vožnje je bil zgrajen leta 2008, v desetih letih pa ni bilo nikogar, ki bi investiral v z lokacijskim načrtom predviden hotel in avtokamp ob poligonu. Ko je podjetje LSI iz Smlednika občino zaprosilo za spremembe, da bi lahko postavilo rastlinjake, je bil župan Franc Sušnik takoj za to.
 
Sušnik razlaga: »Do centra varne vožnje smo končno odprli nov most čez Bolsko, kjer sta jeseni 2014 ob poplavah v vodi umrli dve osebi. S tem je cestna povezava urejena tudi za investitorje ob poligonu. Podjetje LSI želi zgraditi visokotehnološke rastlinjake, kar je tudi za nas okoljsko bolj sprejemljivo.«

Hitra občina
 
Sušnik se je v torek sestal z občani vaške skupnosti Čeplje in pravi, da nasprotovanj ni. Še istega dne je zvečer občinski svet Vranskega sklenil, da spremeni lokacijski načrt in ga da v javno obravnavo. Razgrnitev bo v javni razpravi do sredine junija, le nekaj dni zatem bi ga po Sušnikovih besedah že lahko sprejel občinski svet.
Zakaj se mudi tako, da bo Vransko v samo nekaj več kot mesecu dni od prošnje družbi LSI že lahko ugodilo? »Kmetijska pridelava je gotovo boljša kot gradnja velikih zidanih objektov. Družba LSI je travnik, ki je že od leta 2004 opredeljen kot stavbno zemljišče, vzela v najem od lastnika Stanislava Cencena in mislim, da se jim mudi zaradi možnosti sofinanciranje iz državnega razpisa za kmetijsko samooskrbo. Mislim, da bodo sprva v rastlinjakih pridelovali robidnice, maline, borovnice in brusnice, kasneje pač tisto, kar se bo najbolj izplačalo,« pojasnjuje Sušnik.
 
Nova delovna mesta
 
Investicijo želi podjetnik in direktor LSI Iztok Štorman vsaj delno financirati iz namenskih razpisov ministrstva za kmetijstvo, a pravi, da ni odvisna le od tega: »Še vedno imamo tudi možnost vključitve soinvestitorjev iz Švice in Nizozemske v manjšinskem deležu.« Iz Švice zato, ker ima Štorman tam poslovne povezave preko fintech družbe Finspire, za katero se v Sloveniji ukvarja z digitalizacijo v kmetijstvu in v finančni panogi, na Nizozemskem zato, ker tam sodeluje s podjetjem Livingstone Ventures. Prav to za kmetijstvo specializarno inženirsko podjetje bo za LSI izdelalo najprimernejši projekt in izbralo opremo za rastlinjake na Vranskem. Ta teden so si na Vranskem že ogledali lokacijo in vzeli vzorce zemlje.
LSI načrtuje na Vranskem za začetek odpreti okoli 25 delovnih mest in v rastlinjakih pridelovati jagodičevje – robidnice, maline, brusnice, borovnice … »A to je odvisno od potreb trga, asortiman lahko kadarkoli spremenimo,« pravi Štorman.
Podjetje je z lastnikom že uredilo stavbne pravice in od Cencena dobilo pooblastila za urejanje dokumentacije. Rastlinjaki bodo pritlični, visoki do 6 metrov in bodo obsegali okoli 2 hektara površin.

Veliki načrti
 
A to zna biti le začetek. Štorman napoveduje: »Planiramo širjenje tovrstnega kmetovanja in postavitev rastlinjakov tudi na sosednjih parcelah v naslednjih letih, v kolikor bi bile za to ugodne in ustrezne možnosti, kar bi bilo možno z dopolnitvijo še drugih občinskih aktov.«
Iztok Štorman je direktor v družbi LSI – svetovanje in inženiring. Kot samostojni podjetnik posluje pod firmo EIS svetovanje, družbenik pa je v podjetjih Spinel – projektiva in proizvodnja iz Ločice ob Savinji ter Elementis – družba za inovativne tehnologije iz Celja. Podjetje LSI se ukvarja s svetovanjem in inženiringom za projekte v kmetijstvu, investicija na Vranskem pa bo njegova prva večja. Podjetje LSI je imelo lani okoli 72.000 evrov prihodkov, predlani pa 102.000 evrov. Poslovalo je brez izgub.
 
Prednosti rastlinjakov
 
V sodobnih, visokotehnoloških rastlinjakih je mogoča pridelava preko vsega leta, zaščiteni so pred vremenskimi vplivi in škodljivci, v njih za proizvodnjo porabijo do 80 odstotkov manj vode, uporabljati pa je potrebno bistveno manj fitofarmacevtskih sredstev. Tovrstne rastlinjake so doslej gradili v Prekmurju, kjer pridelujejo paradižnik, živo solato, zelišča in gojijo ribe. Ker v rastlinjakih praviloma uporabljajo deževnico, stroški za vodo niso veliki.