Maketa vzbuja več pozornosti kot pravi tir

Ljubljana – Čeprav je maketa samo ena na seznamu spornih potez v pripravah na gradnjo drugega tira železniške proge Koper–Divača, mu del javnosti in tudi kriminalistična policija namenja veliko pozornosti. Javnost se nikakor noče sprijazniti z razlago, da je za vse skupaj kriv program excel. Najbolj nenavadno je, da so za izdelavo makete izbrali ponudnika (Art Rebel 9), ki je dal dvakrat dražjo ponudbo od drugega ponudnika. Na koncu pa je prav cenejši ponudnik sodeloval kot podizvajalec in se na sporni izbor niti ni pritožil.



Potem ko je kriminalistična policija vložila kazenske ovadbe zaradi domnevne zlorabe položaja proti štirim odgovornim v postopku javnega naročanja za oddajo naročila izdelave te makete, zdaj vemo še, da nikakor ni nujno, da država te makete res ne bo plačala. O plačilu bo namreč odločilo sodišče, kajti izdelovalec makete Art Rebel 9 je vložil zahtevo za izvršbo in predlog za mirno rešitev spora, direkcija za infrastrukturo (DRSI) pa se s predlogom mirnega reševanja spora ne strinja.
Včeraj smo poklicali glavnega izvršnega direktorja Art Rebel 9 Matjaža Požlepa in mu napisali tudi vprašanja, vendar nam je dejal, da je lani imel slabe izkušnje z novinarji in da bo še razmislil, ali bo odgovoril. Do konca redakcije nam ni, zato ne vemo, kako nadaljuje sodni postopek, s katerim želi priti do zahtevanih 133.590 evrov (in obresti) za podjetje. Pravnik Stanko Štrajn je v postopku posredovanja informacij javnega značaja izvedel, da je Art Rebel 9 avgusta lani vložil zahtevo za izvršbo plačila 133.590 evrov, ker je aprila lani izdal račun, ki mu je zagotavljal plačilo omenjenega zneska. Okrajno sodišče je DRSI naložilo plačilo omenjenega zneska. Vendar ta v to ni privolila niti po predlogu poskusa mirne rešitve spora.


 

Očitno ne bi radi javno reševali škandala

Včeraj so nam z DRSI odgovorili, da niso seznanjeni, da bi Art Rebel 9 vložil tožbo. Nam je pa direktor DRSI Damir Topolko že pred časom povedal, da je bila vzrok za odstop od pogodbe kršitev tistega člena slednje, ki je določal, da bo izvajalec naročilo izvedel brez podizvajalcev. Za maketo niso naredili tehničnega prevzema, v katerem bi ugotavljali morebitne napake ali pomanjkljivosti naročene makete. Maketa (po takratnih Topolkovih razlagah) še ni bila niti zares predana naročniku niti plačana. Ko so ugotovili kršitev, so v DRSI zamenjali skrbnika pogodbe, ki je bil nosilec projekta v sektorju za železnice, niso pa zamenjali odgovornega vodjo za javna naročila. Topolko je pojasnil, da napaka ni bila namerna, ampak je nastala pri točkovanju. Pri naročilu pa je odpovedal še en element nadzora, saj se neizbrani ponudnik ni pritožil. Tokrat so nam odgovorili, da je direkcija od pogodbe za izdelavo makete odstopila, ker izdelovalec makete ni izpolnjeval osnovnih pogodbenih zahtev. Zato makete niso niti prevzeli. Ne v DRSI ne na ministrstvu za infrastrukturo ne vedo, kje je maketa. Sklepamo, da jo je prevzela družba Art Rebel 9, ki pa tudi na to vprašanje ne odgovarja.



Na vprašanje nam (tako kot že večkrat) ni odgovoril niti nekdanji državni sekretar, zdaj minister Jure Leben, ki ga Stanko Štrajn dolži neresnične izjave, da naj bi bila pogodba razveljavljena. Štrajn pravi: »Odstop od pogodbe na podlagi obligacijskega zakona bi bil upravičen, če bi dolžnik odstopil, še preden je naročeni izdelek prevzel, in potrdil pravilnost izpolnitve. Toda na televiziji smo vsi videli, kako je bivši predsednik vlade Miro Cerar slovesno odprl maketo in jo, skupaj z ministrom za gospodarstvo, ministrom za infrastrukturo in državnim sekretarjem Juretom Lebnom, ponosno pokazal javnosti. Naročnik je dolžan pregledati izvršeno delo takoj, ko je to mogoče, in o ugotovljenih napakah obvestiti podjemnika. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela podjemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni prikazal, meni Štrajn, ki dodaja, da je majhna verjetnost, da bo naročniku uspelo doseči razveljavitev pogodbe zaradi napak v izpolnitvi naročenega dela.



A tudi Stanko Štrajn ugotavlja, da je škandal v zvezi z maketo minoren v primerjavi z več drugimi neurejenimi vprašanji v projektu drugi tir in ne razume, da se mediji (tako kot on) toliko ukvarjajo z maketo. Premalo pa opazijo, da podjetje 2TDK še zmeraj nima koncesijske pogodbe, da so za več kot 800.000 evrov (torej zelo zasoljeno) (pre) plačali investicijski program, ki je deležen velikih pripomb strokovnjakov Evropske investicijske banke in ki ne prinaša dovolj kredibilnega temelja za sestavo racionalne finančne konstrukcije.