Lobisti preprečili odprt trg športnih stav?

Ljubljana – Pri glasovanju in padcu novele zakona o igrah na srečo, ki bi ukinila monopol Športne loterije pri športnih stavah, je bilo jasno izpostavljeno vprašanje vplivanja lobistov na poslance. V strankah take poskuse zanikajo.

Zakonsko novelo o igrah na srečo so marca poslanci že sprejeli, vendar so morali zaradi odložilnega veta glasovanje ponoviti. Za potrditev bi novela danes potrebovala 46 glasov, a je dobila enako podporo kot v prvem glasovanju – 35 za in 26 proti. Glasovi so bili sicer povsem drugače razpršeni. V drugem poskusu jo je tako podprlo 13 poslancev SMC manj kot prvič – v prvo jo je podprlo 11 poslancev, ki pa tokrat niso glasovali. Nasprotovali so ji v SD, Levici in Desusu, v SDS pa so jo podprli z 20 glasovi, kar je dvakrat več kot marca.

Glasovi proti so bili bolj »zacementirani«. V SMC ji je obakrat nasprotovalo osem poslancev, v Desusu devet oziroma eden več kot v prvem poskusu, enako v Levici. Nasprotovali sta ji dva poslanca manj iz vrst SD in nepovezanih.

Lobiranje na obeh straneh

Preobrat v glasovanju naj bi se zgodil, ker je dan pred ponovnim glasovanjem poslansko skupino SMC obiskal predsednik Miro Cerar in poslance pozval, naj ponovno premislijo o svojem glasovanju, saj je zakonu, tako kot Športna loterija in olimpijski komite, nasprotoval. Kaj je naročil poslancem, smo želeli preveriti v strankini službi za odnose z javnostmi, vendar se na klice ni odzvala.

Predlagatelj zakona Branko Zorman je sicer ves teden opozarjal, da nekatere osebe prihajajo k strankam in jim za nasprotovanje zakonu ponujajo finančno nadomestilo. Puščico je uperil predvsem v predstavnike »starih sil« iz Športne loterije, ki bi z njegovim sprejetjem izgubila monopol pri klasičnih igrah na srečo, a so te obtožbe takoj javno zanikali. Medtem je Desusov poslanec Primož Hainz Zormanove očitke v državnem zboru delno potrdil z besedami, da so se pri sprejemanju zakonodaje razkrili lobistični krogi, ki branijo veljavni zakon, in tudi tisti, ki ga napadajo.

Evidenca lobističnih stikov, ki so jih dolžni prijavljati poslanci in jo vodi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), kaže, da je bilo v zadnjem mandatu 33 lobističnih stikov, katerih cilj je bil vplivati na sprejetje predpisov o igrah na srečo.

Za letos uradni podatki sicer še niso na voljo, so nam pa v Desusu, SD in NSi potrdili, da so se pri njih oglasili predstavniki Športne loterije, v SD so navedli, da je šlo za Edvarda Kolarja, Toma Šemeta in Luko Steinerja. E-pošto z željo po sestanku z njimi so prejeli v SMC, vendar, kot trdijo, srečanja ni bilo.

SMC, Desus, SD, SDS, NSi in Levica zanikajo, da bi njihovim poslancem kdo ponujal finančna nadomestila v zameno za zavrnitev omenjenega zakona ali kakšnih drugih predpisov v preteklosti.

Uradno lobisti le redko pri strankah

Poslanci in javni uslužbenci iz vrst SMC so lani sicer prijavili 12 stikov z lobisti s področja iger na srečo, trikrat manj pa v NSi. V šestih primerih so sprejeli zastopnike družb Remote Gambling Association in Grayling, ki so jim predstavili težave, ki so nastale zaradi nereguliranja spletnih iger na srečo, in tendence po poenotenju z evropsko zakonodajo. Dva stika s Forumom za Goriško so prijavili v Levici.

Med letoma 2015 in 2016 so lobisti zaradi vplivanja na omenjene predpise obiskali samo SMC. Predlani so gostili zastopnike zveze društev kasaške centrale, ki se je zavzela za osvežitev zakonodaje, zastopniki profesionalnega združenja igralnih salonov pa so jim predstavili pobudo za enovito koncesijo. Leta 2015 so prijavili dva stika: enega z registriranim lobistom – teh je v državi 72 – družbe Consensus, ki jo vodi Darinka Pek Drapal, in drugega z zastopniki odvetniške družbe Avbreht, ki so prav tako predlagali zakonodajne spremembe. Znano je, da je njen direktor Aleš Avbreht, na zadnjih volitvah kandidat za župana prestolnice na listi SMC.

Štiri petine pri vodilnih

Naši izračuni kažejo, da je od začetka mandata do konca preteklega leta največ lobističnih obiskov zabeležila prav največja parlamentarna stranka, kar dobrih 35 odstotkov. Z 22 odstotki ji sledita koalicijski partnerki Desus in SD. Najbolj obiskana nevladajoča stranka je z 12 odstotki NSi, pod odstotkom se je znašla vodilna opozicijska SDS, ki je naštela le 16 obiskov, kar utemeljujejo s tem, da stike prijavljajo bolj racionalno kot druge stranke.



Tabela kaže, da se je število prijavljenih stikov v Desusu iz 18 lani povečalo na 412, kar pojasnjujejo z navodili KPK, da ji morajo prijaviti vsako e-pošto, ki jo prejmejo. Leta 2015 jim je komisijo uspelo prepričati o neživljenjskosti in preveliki zbirokratiziranosti takšne ureditve, zato je bilo prijavljenih stikov malo, a kot kaže, se je ureditev lani spet zaostrila. »Zdi se, kot da imamo ogromno lobističnih stikov, v resnici pa smo zgolj edini, ki navodila o poročanju strogo upoštevamo,« razlaga predstavnica za stike z javnostmi Nina Stankovič. Poslanci sprejmejo vsakogar, ki zasprosi za sestanek: od klasičnih lobistov so jih obiskali le tisti, ki so poskušali doseči spremembo tobačne zakonodaje, a je njihovi poslanci kljub temu niso podprli.

Zasuti s prijavami

Kot pojasnjujejo v protikorupcijski komisiji, se že dolgo spopadajo z izjemnim povečanjem prijav lobističnih stikov – letos že več kot 800 – kar podpirajo, vendar jim finančne in kadrovske omejitve onemogočajo ažurno posodabljanje evidence. V zadnjem mandatu so sicer prejeli dve prijavi, povezani s transparentnostjo v primeru sprejemanja tobačne zakonodaje in nedopustnega vplivanja v primeru zakona o medijih. Na svojo pobudo so uvedli pet postopkov zaradi suma nezakonitega lobiranja ter izrekli štiri opozorila lobirancem zaradi neporočanja o lobističnih stikih.