Ljudje bolj zaupajo v ključne politične institucije, vojsko in policijo

Upadlo je zaupanje v (spletne) trgovine, zdravstvo, banke ter stranke opozicije. Med poklici padec zaupanja v umetnike.

Galerija

Fotografija je simbolična. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Be. B.

9. 11. 2022 | 11:42

9. 11. 2022 | 12:45

7:12

A+A-

Raziskava Valicona Ogledalo Slovenije meri zadovoljstvo prebivalcev s »splošnim stanjem« v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti ter zaupanje v institucije in poklice. Zadnja meritev (v sredini oktobra 2022) kaže na porast zaupanja v ključne politične institucije, vojsko in policijo ter padec zaupanja v (spletne) trgovine, zdravstvo, banke ter stranke opozicije. To so ključne spremembe v zaupanju glede na čas pred aprilom 2022, so sporočili iz Valicona.

Med poklici pa je opazen padec zaupanja v umetnike, rast beležijo policisti, državni uradniki ter vladni ministri.

Prvo meritev so v Valiconu izvedli decembra 2012. Zadnjo meritev so izvedli v sredini oktobra 2022 (14.–19. 10.), predhodno pa konec marca in v začetku aprila 2022 (25. 3.–4. 4.). Raziskave Ogledalo Slovenije ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.

Na dnu zaupanja objave na družbenih omrežjih in stranke opozicije

Po podatkih Valicona najbolj zaupanja vredne institucije ostajajo mala slovenska podjetja, civilna zaščita in »podjetje, organizacija, v kateri delujete«, vrstni red je glede na predhodno meritev nespremenjen.

INFOGRAFIKA: Valicon

Prva večja sprememba je na četrtem mestu, kamor se je z devetega mesta povzpela policija z občutno rastjo stopnje zaupanja. Sledijo šolstvo, vojska in velika slovenska podjetja.

Seznam institucij s pozitivno stopnjo zaupanja zaključujejo spletne trgovine, vendar z občutnejšim padcem zaupanja. Na dnu lestvice ostajajo objave na družbenih omrežjih, na predzadnjem mestu so tokrat stranke opozicije, ki od zamenjave oblasti po aprilskih volitvah doživljajo občutnejši padec zaupanja, podobno nizko stopnjo zaupanja imajo še Cerkev ter mediji.

Povprečna stopnja zaupanja v institucije sicer znaša –11, kar je za pet oziroma šest točk boljši rezultat glede na predhodni dve meritvi ter drugi najboljši rezultat po marcu 2021, ob podatkih pojasnjuje Valicon.

Kot dodajajo, je tokratna meritev v več pogledih prelomna, saj so zaznali občutno rast zaupanja v večino političnih institucij, katerih večina je tako rekoč vsa leta, od začetka raziskave konec leta 2012, zasedala dno lestvice.

Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam«, do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Stopnjo zaupanja dobijo z izračunom razlike med prvima dvema in drugima dvema odgovoroma.

Pozitivna stopnja zaupanja pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) večji od negativnih in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljalo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja – 100.

Ob navajanju rezultatov za posamezne institucije in poklice je v oklepaju najprej navedena stopnja zaupanja, nato pa še razlika glede na predhodno meritev (enako velja za vsa obdobja, na katera se nanaša rezultat).

Absolutno največji skok je doživela institucija predsednika vlade, ki so jo v meritev prvič vključili marca 2021. Več kot 30 točk razlike v smeri večjega zaupanja imajo še vlada, stranke vladne koalicije ter predsednik parlamenta, tudi ta institucija je bila sicer prvič izmerjena marca 2021. Sledijo predsednik republike, državni zbor ter že omenjeni policija in vojska.

Za vse navedene politične institucije z izjemo predsednika republike je to hkrati tudi najvišji doslej izmerjeni rezultat. »Navedene spremembe v zaupanju lahko pripišemo menjavi oblasti po volitvah aprila, z izjemo predsednika republike, kjer gre verjetno za odraz izteka mandata, pri vojski pa lahko predvidevamo, da gre za odraz vloge vojske v poletnih požarih na Krasu (podoben primer smo imeli po žledolomu 2014, takrat je stopnja zaupanja v vojsko narasla na 51),« so zapisali na Valiconu.

Največji padec zaupanja tokrat doživljajo trgovine in trgovska podjetja, sledi zdravstvo, podoben padec zaupanja imajo še spletne trgovine ter stranke opozicije. Dvomestni padec zaupanja so izmerili tudi pri bankah.

Pri (spletnih) trgovinah in trgovskih podjetjih pri Valiconu predvidevajo, da gre za neposredni učinek draginje, podobno so ocenili tudi za banke zaradi zvišanja variabilnega dela obrestnih mer. »Padec zaupanja v zdravstvo je verjetno težko pojasniti z le eno od okoliščin, med vidnejšimi dogodki zadnjega obdobja je gotovo tragični primer zamenjave bolnikov v Celju. Padec zaupanja v stranke opozicije lahko pojasnimo z menjavo oblasti in strank, ki danes predstavljajo stranke opozicije,« pojasnjujejo.

INFOGRAFIKA: Valicon

Medijem ljudje zaupajo manj kot političnim institucijam

Pri padcu zaupanja v institucije Valicon izpostavlja še dva primera. Tako mediji kot RTV Slovenija (prvič je bila v meritev vključena aprila 2018) so dosegli najnižjo doslej izmerjeno stopnjo zaupanja in se po lestvici pomaknili še nekoliko navzdol. Mediji kot institucija so zdaj na 26. mestu, RTV Slovenija pa mesto pred tem. Sploh prvič se je zgodilo tudi, da so mediji kot institucija uvrščeni slabše kot večina političnih institucij, razen strank opozicije, za njimi so poleg teh le še Cerkev ter objave na družbenih omrežjih.

INFOGRAFIKA: Valicon

Padec zaupanja v umetnike

Največji padec zaupanja med poklici so tokrat doživeli umetniki, kar lahko, tako Valicon, verjetno pripišemo aferi Fotopub. Umetniki so s tem dosegli tudi najnižjo doslej izmerjeno stopnjo zaupanja, ki pa je še vedno pozitivna. Blizu dvomestnega padca zaupanja so še novinarji, zdravniki ter medicinske sestre. Poleg umetnikov tudi za novinarje velja, da gre za najnižjo doslej izmerjeno stopnjo zaupanja, takšna je sicer že drugič zapored tudi pri TV-voditeljih.