Ljubljana in Maribor ob pol milijarde evrov letno

V Sloveniji onesnažen zrak zahteva 1840 prezgodnjih smrti na leto, v Evropi kar 400.000. Vsak Ljubljančan zaradi slabega zraka na leto izgubi 1205, vsak Mariborčan 965 evrov. Blaginja obeh mest se vsako leto zniža za dobre pol milijarde letno. V 432 evropskih mestih stroški zaradi onesnaženega zraka znašajo 166 milijard evrov ali 1250 evrov na vsakega meščana letno. Kaj prizadetim mestom ob vseh ukrepih še ostane?

Najnovejša raziskava o onesnaženju zraka in prometni politiki v mestih, ki so jo v koordinaciji Evropske zveze za javno zdravje (Epha) izdali v konzorciju partnerskih organizacij, med njimi je bil tudi slovenski Inštitut za zdravje in okolje, na prvi pogled ponuja preprost odgovor: večina mest bi morala omejiti promet. V Evropo prek mehanizma za okrevanje in odpornost po pandemiji prihaja 672 milijard evrov – tretjina je namenjena zelenim naložbam, ki vključujejo tudi promet. Prav ta ima največ »zaslug« za to, da je Slovenija pristala v osmerici držav - ob Turčiji, Švedski, Romuniji, Poljski, Madžarski, Hrvaški in Bolgariji -, ki so v slabih treh desetletjih, med 1990 in 2018, povečale emisije prašnih delcev. Kot pravi Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, sta zdravstvena in okoljska stroka jasni glede posledic onesnaževal zraka na zdravje ljudi in okolje: »Kažejo se v mnogo previsokih stroških, ki jih plačuje družba. Še več, pri tem najvišji delež nosijo prav ranljive skupine.«

Učinkovite evropske metropole

Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije dve tretjini mest ne dosega standardov čistega zraka. Prometni sektor trenutno prispeva približno 40 do 50 odstotkov emisij dušikovih oksidov in 10 do 15 odstotkov emisij trdnih prašnih delcev. Toda ukrepi v nekaterih evropskih metropolah, Milanu, Londonu, Krakovu in Atenah, kažejo, da je mogoče koncentracije trdnih delcev zmanjšati za slabo četrtino, dušikovih oksidov celo do 36 odstotkov, in s tem privarčevati do 130 milijonov evrov družbenih stroškov v enem letu. Kako?

S pristojbinami in okoljskimi conami nad emisije

Izkazalo se je, da k znižanju emisij prašnih delcev in dušikovih oksidov oziroma posredno družbenih stroškov največ prispevata zaračunavanje pristojbin za prometne zastoje in vzpostavitev t. i. nizko-emisijskih oziroma okoljskih con. Na podlagi ocen iz mest, kjer so ukrepe izvajali, je mogoče doseči tudi 10- do 20-odstotno zmanjšanje emisij. Enako učinkovit, hkrati pa cenejši ukrep, so cene in razpoložljivost parkiranja, ki prinesejo tudi za desetino boljši zrak.

Ostali ukrepi so dostopna infrastruktura za kolesarje in sprehajalce ter javni prevoz. S plačljivim dostopom bolj onesnažujočih vozil v mestna središča so mestna središča koncentracije trdih delcev zmanjšala za 17, dušikovih oksidov pa za 12 odstotkov; slednje je mestom, ki so jih uvedla, prineslo za 95 milijonov evrov prihrankov družbenih stroškov na leto. Gre za stroške, ki vplivajo na blaginjo in vključujejo tako neposredne izdatke za zdravstveno oskrbo (npr. za sprejem v bolnišnico) kot posredne vplive na zdravje (npr. bolezni ali zmanjšano pričakovano življenjsko dobo zaradi onesnaženosti zraka).

Pri zaračunavanju pristojbin za prometne zastoje v prestolnicah je pričakovani obseg znižanja družbenih stroškov v letu 2020 med 30 in 95 milijoni evrov na vsako mesto. V majhnih mestih je mogoče izračunati koristi v zneskih do 3 milijone evrov. Za nizko-emisijske cone v prestolnicah je predvideno zmanjšanje družbenih stroškov za 10 do 120 milijonov evrov, za majhna mesta pa med 0,5 in 4 milijoni evrov.

Ljubljana bi prihranila prek tri milijone evrov

Ljubljana bi v primeru, da uvede nizko-emisijsko cono in poveča zmogljivosti v javnem prometu ter izboljša infrastrukturo za kolesarje in pešce, preprečila do 3,3 milijona evrov stroškov zaradi onesnaženosti zraka, pravijo na Inštitutu za zdravje in okolje. V prestolnico večinoma z osebnim avtomobilom dnevno pripotuje 134.100 delovnih migrantov iz drugih občin. Zato potrebujemo regionalne ukrepe in strategije za mobilnost, ki bodo naslovile družbene stroške prometa, poudarjajo na Inštitutu.



Mestna občina Ljubljana je po njihovi oceni v preteklosti že implementirala nekaj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje onesnaženja zraka zaradi prometa in za samo zmanjšanje prometa v mestnem jedru. Med učinkovitimi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka naštevajo zaprtje starega mestnega jedra za avtomobilski promet, sistem P+R v kombinaciji s podaljšanjem linij javnega potniškega prometa v sosednje občine, posebne vozne pasove za avtobuse v mestnem jedru in sistem deljenja koles. Kljub temu pa je po njihovi oceni še veliko možnosti za izboljšave obstoječih sistemov.

Tako Ljubljani kot Mariboru pa kljub ukrepom v primeru gradnje dodatnih cest ter avtocest preti »novo« onesnaženje – čeprav izkušnje kažejo, da povečanje zmogljivosti cestnega omrežja ne zmanjšanje prometnih zamaškov. Dodaten korak k rešitvi so po oceni Inštituta električni mestni in primestni avtobusi ter car-sharing.