Nedavna odločitev Lidla, da na svojih prodajnih policah ne bo več prodajal pirotehnike, je v javnosti naletela na pozitiven odziv. Pobuda je, kot pravijo pri trgovcu, prišla s strani kupcev in zaposlenih, bila pa je »logična nadgradnja projekta Koraki za tačke, s katerim spodbujamo razmislek o odgovornem lastništvu domačih ljubljenčkov«.
Lidl za zdaj ostaja edini trgovec, ki je to robo umaknil s polic. Pri Sparu so povedali, da s ponudbo izdelkov sledijo trendom in razmeram na trgu: »Pirotehnične izdelke prodajamo le zelo omejen čas, in sicer konec leta, vsekakor pa razmišljamo, da bi se prilagodili željam podpisnikov peticije za prepoved pirotehnike in jo umaknili iz svoje ponudbe.« Dodajajo, da prodaja teh izdelkov v zadnjih letih upada.
Podobno je v Mercatorju – ne prodajajo pirotehnike z močnim pokom, pač pa večinoma takšno, ki ima svetlobne učinke. »Če kupci tovrstnih izdelkov ne bi mogli dobiti v nadzorovani in preverjeni ponudbi, bi jih verjetno iskali v tujini ali celo na črnem trgu,« pojasnjujejo.
Direktor Bauhausa
Samo Kupljen pravi, da prodajajo le izdelke, ki imajo svetlobni učinek, petard pa ne: »Če bomo ugotovili, da bo povpraševanje močno upadlo, bomo razmislili o umiku s polic. Dokler pa kupci po tem povprašujejo, jim bomo izdelke nudili. Povpraševanje je stabilno, ne pada.« Koliko pirotehnike prodajo in kakšen je dobiček, trgovci niso želeli izdati.
Drobni delci, ki vsebujejo kovine, povzročajo vnetje dihalnih poti in pljuč tudi pri sicer zdravih ljudeh. FOTO: Reuters
Trpijo ljudje, živali in okolje
Lidl je kot pomemben povod za odločitev izpostavil skrb za domače živali, ki so v času pokanja pod velikim stresom. Tudi ozračje decembra »trpi«. Na Agenciji RS za okolje (Arso) ugotavljajo, da koncentracije delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto večkrat presežejo dovoljeno dnevno mejo onesnaženosti za delce z velikostmi pod 10 mikrometrov PM10 (50 mikrogramov/m3), ki jo določa evropska zakonodaja. Poleg nesreč, ki povzročijo telesne poškodbe, veliko težavo predstavlja onesnaženje zraka, ki pospešuje nastanek kroničnih bolezni dihal, srca in ožilja.
»Delci, ki so posledica ognjemetov, so manjši od enega mikrona, zato lahko prodrejo globoko v pljuča in telo. Vsebujejo lahko kalij, stroncij, vanadij, titan, barij, baker, svinec, magnezij, aluminij, antimon, žveplo, molibden, mangan, fosfor, cink, saje, opozarja
Andrej Vuga z Arsa. »Izpostavljenost onesnaževalom, ki jih povzročajo ognjemeti, lahko sproži težji astmatični napad, ki lahko pri občutljivejših skupinah bolnikov (npr. pri otrocih) povzroči tudi smrt. Drobni delci, ki vsebujejo kovine, povzročajo vnetje dihalnih poti in pljuč tudi pri sicer zdravih ljudeh.«
Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 1. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja.
Merilne postaje poleg tega niti niso postavljene v bližini prireditvenih prostorov, kar pomeni, da so koncentracije onesnaževal na lokacijah prireditev v resnici še veliko večje. »Če ni padavin, lahko ti delci lebdijo v zraku več kot teden dni. Tudi ko se že posedejo, se ob suhem vremenu ponovno vrnejo v ozračje zaradi cestnega prometa ali vetra. Ko delce padavine sperejo iz ozračja in tal, onesnažijo površinske vode in podtalnico (iz tega vidika so problematični zlasti perklorati, ki so endokrini motilci hormonov), pojasnjuje Vuga. Nekatere občine so se v preteklih letih prav na pobudo Arsa sicer že odpovedale ognjemetom.
Druga plat »pirotehnične medalje« so telesne poškodbe. V sezoni 2018/19 so v UKC Ljubljana med 21.12. in 1.2. sprejeli pet poškodovanih – najmlajši je imel petnajst let. Odkar od leta 2001 zbirajo podatke je to najmanjše število poškodovancev zaradi pirotehnike, prvič med poškodovanimi tudi ni bilo otrok.
Inšpektorat RS za notranje zadeve na letni ravni opravi med 60 in 70 inšpekcijskih nadzorov, poudarek pa je nadzor trgovcev na debelo in drobno. FOTO: Mediaspeed.net
Za popolno prepoved le Levica in SD
Poslanci so oktobra opravili splošno razpravo o predlogu SDS za omejitev in strožji nadzor glede prodaje in uporabe pirotehnike. Bolj bi omejili rok prodaje in uporabe pirotehnike ter poostrili nadzor, iz zakonodaje pa umaknili določbo, da lahko tudi mladoletni pirotehniko uporabljajo, če so pod nadzorom staršev. A v večini poslanskih skupin so izrazili dvom, da bi spremembe pripomogle k večji varnosti. Le Socialni demokrati in Levica so napovedali, da bodo v nadaljevanju obravnave predlagali popolno prepoved.
Poslanka SD
Meira Hot je že pred peticijo pozvala k prepovedi prodaje. Celotni nabor škodljivih posledic, začenši z zdravstvenimi, kaže, da ni niti enega dobrega, ki bi nas lahko prepričal v nasprotno. Za prepoved rabe pirotehničnih sredstev, ki ne more imeti, če res želimo vidne premike v upadu posledic, nikakršne potuhe, opozarjam že od pričetka mandata, opozarja poslanka.
Inšpektorat RS za notranje zadeve na letni ravni opravi med 60 in 70 inšpekcijskih nadzorov, poudarek pa je nadzor trgovcev na debelo in drobno. Z inšpekcijskimi nadzori nad generalnimi zastopniki oziroma uvozniki se namreč že v spomladanskih mesecih poskuša zagotoviti, da so pirotehnični izdelki skladni z veljavno zakonodajo in tako varni, ko pridejo na police trgovin v decembrskem času. Inšpektorji ugotavljajo, da se je stanje glede urejenosti trga bistveno izboljšalo.
»Žal me argumenti o nekih vmesnih rešitvah in zaostrovanjih časovne in starostne omejitve ne prepričajo. Dlje časa, ko bomo bežali od pravega problema, dlje časa bomo tudi po urgencah videli tragedije in vse ostalo. Pri zakonski prepovedi gre namreč za več kot le za regulativo; gre za pomembno politično sporočilo osveščanja in za premik v kulturi prepričanja o mestu pirotehnike v naši družbi.«
Na Ministrstvu za notranje zadeve se usmerjajo predvsem k preventivi in opozarjanju pred nevarno rabo ter pojasnjujejo, da popolna prepoved uporabe pirotehničnih izdelkov pri nas ni mogoča že zaradi prenosa Direktive 2013/29/ES, ki v 4. členu opredeljuje prost pretok izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok. Je pa Slovenija kljub temu prostorsko in časovno omejila njihovo prodajo in uporabo. V celoti se prednovoletnemu pokanju tudi letos torej ne bo mogoče izogniti že zaradi odprtosti mej in skupnega notranjega trga, vsaj do spremembe pravne ureditve v sosednjih državah na način, kot jo ima Slovenija.
Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih že časovno in prostorsko omejuje prodajo in uporabo sicer najmanj motečih, pokajočih izdelkov iz kategorije F1, prepoveduje pa uporabo, prodajo in posest izdelkov kategorije F2 in F3 (petard, dvojnih petard, bliskovnih petard). Ta prepoved v Sloveniji velja že več kot 10 let. Takšno ureditev poznajo še Švedska, Danska, Irska, Romunija in Združeno Kraljestvo, ostale države imajo bolj liberalno politiko prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.
---
Avtorica je zaposlena v Delovnici.
Komentarji