Ljubljana – Prvi dve stranki po volilnem rezultatu sta še posebno odgovorni za oblikovanje nove vlade, so se s stališčem, ki ga je ob umiku s pogajanj z levosredinsko koalicijo izrazil prvak NSi
Matej Tonin, včeraj strinjali tudi v
SDS. O tem, kakšne bodo nadaljnje poteze relativne zmagovalke volitev in kakšne LMŠ, pa je za zdaj slišati bolj ali manj le ugibanja.
Delnice NSi rastjo, tako za levi kot za desni politični pol je stranka nepogrešljiva. Levi sredini je morda Matej Tonin pokvaril »igro«. Na desni (sredini) pa je nedvomno dojet kot povezovalec zmagovalcev na volitvah. »Kot mladi up, ki razume in udejanja voljo ljudstva. Sebi in njim dokazuje, da gleda samo naprej, da ga ne zanimajo razprtije iz preteklosti. Hkrati pa daje vtis, da je precej samozavesten, da izjemno visoko ceni poslanska mesta NSi in da se zaveda strankine nenadomestljive vključenosti v ali levo ali desno vlado. Daje vtis, da se bo »prodal« po visoki ceni, saj je po NSi povpraševanje izjemno,« ocenjuje
Janja Božič Marolt iz Mediane. Če bo s to držo nadaljeval, bi na novih volitvah po njenem nedvomno pridobil in izboljšal rezultat.
FOTO: Jože Suhadolnik
»Dejansko je zdaj prvak NSi tisti, ki posredno odloča, ali bodo nove volitve ali ne, kar je svojevrsten paradoks – ne odločajo največji, ne odločajo zmagovalci volitev, pač pa vodi igro NSi,« dodaja.
Javnomnenjska anketa, ki jo je NSi naročila pred dnevi pri agenciji
Episcenter, je med drugim pokazala, da okoli dve tretjini volivcev novih volitev noče. »Čas bo naredil svoje in strah pred vnovičnimi volitvami bo prisilil stranke, da se dogovorijo,« pravijo sogovorniki iz vrst NSi.
Tonin je z odločitvijo, da v prvem krogu iskanja mandatarja zapušča pogovore o oblikovanju Šarčeve koalicije, hkrati pomiril tudi trdo strankino jedro, ki je še vedno naklonjeno slovenski pomladi in ne podpira sodelovanja z levico, zlasti s SD, ki jo dojema kot naslednico komunistov.
Hazard ali dokončen umik?
Včeraj se je za tesno zaprtimi vrati sestala tudi poslanska skupina SD, na kateri je po naših informacijah
Dejan Židan ocenil, da NSi s svojimi aktualnimi potezami hazardira. Se je pa Židan pogovarjal s prvakom LMŠ Marjanom Šarcem in strinjala sta se, da je treba dati priložnost za sestavo vlade relativnemu zmagovalcu volitev Janezu Janši, nato pa se bodo, verjame Židan, nadaljevala pogajanja o levosredinski koaliciji. Tudi za
SMC zgodba 5+1 še ni zaključena.
...
»V tednu, ko pričakujemo več podobno odmevnih sporočil, bomo vsi, ki smo dobili zaupanje volivcev, gotovo premislili o tem, kako lahko prispevamo k nadaljnjemu stabilnemu razvoju naše države in družbe,« so komentirali. So pa tako v SD kot v SMC minimalizirali Toninove besede o njihovih sporih.
Da umik ni dokončen, je ocenil tudi
Marko Bandelli iz SAB, ki pa pravi, da se z Janšo ne bodo pogajali, dokler bodo trajala pogajanja s Šarcem.
Kot pozitiven pa je odhod NSi ocenila Levica, z njimi pa včeraj še nihče ni stopil v stik in jih vprašal, ali bi se bili pripravljeni pogajati za vstop v koalicijo. Pa bi se bili? »Najprej čakamo na ponudbo, o ključnih zahtevah se bomo izjasnili takrat,« je odgovoril koordinator Levice
Luka Mesec.
Bonbonček Šarcu
Vodstvi NSi in SDS sta po včerajšnjem srečanju le pisno sporočili, da delita stališče o politiki odprtih vrat in potrebnosti dialoga med vsemi parlamentarnimi strankami. Stavek, da »nerazrešeni razvojni in strukturni problemi zadnjega mandata k sodelovanju še posebej kličejo parlamentarne stranke, ki niso sodelovale v upravljanju države v obdobju 2014–2018«, pa marsikdo razume kot pritrditev govoricam, da bi se pri SDS v vladi še najraje videli v družbi z
LMŠ, NSi in SAB.
Ali se bo Janša v teh dneh sestal še s kom, še ni znano. Govori pa se o več scenarijih. Zelo malo je verjetno, da bo prvak SDS v četrtek Pahorju lahko sporočil, da ima 46 glasov podpre za sprejetje mandatarstva. V tem primeru bi državni zbor na seji, ki bo predvidoma 27. julija, ugotovil, da ni kandidata in bi se začel drugi, štirinajstdnevni krog. Ena varianta je, da bi Šarec k sodelovanju povabil Levico, ki pa je pri nekaterih vprašanjih celo manj kompatibilna s peterico, kot je NSi, predvsem pa ji opozicijska drža ustreznejša. Nekateri pa v odhodu NSi vidijo manever njihovega vodstva, da po tem, če Janši ne bo uspelo sestaviti vlade, pred lastnim članstvom upravičijo povezovanje z levo sredino v katerem od naslednjih krogov.
Sporočili pa so še, da stranki podpirata pobudo za dopolnitev obstoječega volilnega sistema, po kateri bi preferenčni glas volivca neposredno odločal o izvolitvi poslanca. To seveda ni naključje. Ta sprememba političnega sistema je namreč navedena v programu Liste Marjana Šarca. Tonin bo po naših informacijah še ta teden pri poslanskih skupinah začel preverjati podporo omenjenemu predlogu spremembe volilne zakonodaje, povezane z volilnimi okraji. Tako bo dejansko ponudil roko drugouvrščenemu na državnozborskih volitvah in k pogovorom o desnosredinski koaliciji tako poskušal pridobiti tudi Šarca.
...
V NSi upajo, da bosta vlado še z dvema strankama sestavili prvo- in drugouvrščena stranka na volitvah. Tudi Božič Maroltova se strinja z oceno, da obstaja možnost, da si bo Šarec premislil in da bo Janša vlado sestavil tudi z njegovo pomočjo.
Se je pa včeraj pojavilo več vprašanj, ali bo Tonin zdaj odstopil s položaja predsednika državnega zbora. Sam pravi, da nima težav z odstopom, če mu nekdo prinese 46 podpisov poslancev za drugega predsednika, saj si zdaj ne moremo privoščiti, da ne bi imeli polnooperativnega parlamenta.
Komentarji