V letošnjih prvih dveh mesecih so v Sloveniji zaznali že 96 primerov garij, nalezljive kožne bolezni, o kateri marsikdo zmotno meni, da je izkoreninjena. Kot so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so obravnavali tudi dva izbruha bolezni. Znatno povečanje prijav, kar 41-odstotno (skupaj več kot osemsto primerov), je bilo opaziti že predlanskim, lani jih je bilo skupaj več kot 1400 primerov. 

Težava pri odkrivanju bolezni, ki jo povzroča pršica Sarcoptes scabieiso, je, da so njeni simptomi pogosto nespecifični, zato se diagnoza velikokrat postavi z zamudo ali pa se bolezen zamenja z drugimi dermatološkimi stanji, opozarjajo na  dermatovenerološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, kjer prav tako poročajo o številnih primerih. O pomenu pravočasne diagnoze in ustreznega zdravljenja, ki sta ključna za preprečevanje širjenja te bolezni, je danes dala izjavo predstojnica Dermatovenerološke klinike Tanja Planinšek Ručigaj. 

Poudarila je, da je porast opaziti po vsem svetu, Svetovna zdravstvena organizacija je, denimo, v letu 2017 govorila o 200 milijonih novih okuženih, lani o že 400 milijonih. »Gre za ektoparazitozo, to pomeni, da samica leže v koži jajčeca, po koži leze takrat, ko je toplo, največkrat ponoči, in to povzroča srbež. Za garje je tipičen prav nočni srbež, česar številni bolniki niti zdravniki ne vedo. Okužba se lahko zdravi le tako, da smo res dosledni v terapiji. Eden od vzrokov za širjenje je prav ta, da nekateri bolniki nezadostno izvajajo terapijo,« je opozorila predstojnica.

Problem po vsem svetu

Zakaj je toliko primerov, se je vprašala in si odgovorila, da zato, ker je svet na dosegu roke. Veliko potujemo, veliko je preseljevanja. Če nismo pozorni, se lahko okuži vsa družina, bolezen se prenaša s tesnimi stiki, manj, denimo, prek posteljnine ali obleke. »Pršica leze v koži, kjer je tanka, pri otrocih lahko po vsem telesu, pri odraslih pa ne na primer na glavi ali hrbtu, tudi na dlaneh in stopalih redko najdemo spremembe, lahko pa opazimo mesta, kjer samica zleze v kožo in iz nje ter naredi nov rovček.« Spremembe je opaziti pri odraslih med prsti na rokah in nogah, pri ženskah na dojkah, pri moških na penisu, kjer so bolniki morda manj pozorni pri nanašanju mazila za zdravljenje. 

Kot je poudarila, je najučinkovitejša terapija dosledno zdravljenje. Bolnikom svetujejo, da operejo vsa oblačila, posteljnino in druge tkanine, ki jih uporabljajo, nanesejo antiparazitno kremo na kožo vsega telesa, odrasli od vratu navzdol (nekateri pripravki se nanašajo enkrat na teden in potem še enkrat, drugi tri dni zapored), po koncu je treba ponovno oprati vsa oblačila in druge tkanine, sledi tuširanje. »To mora izvajati vsa družina. V zadnjem času ugotavljamo, da ta navodila niso sprejeta tako, kot bi si želeli, kljub temu da damo pisna navodila, saj se bolniki vračajo tudi po štiri- do petkrat v naše ambulante.«

Lani je bilo bolnikov okoli 800, leto prej 300 manj, leto prej še dvesto manj – samo na njihovi kliniki. »Upoštevati moramo, da se v številnih dermatoveneroloških ambulantah po Sloveniji srečujejo z enakimi težavami.« Prav zato, ker je letos že 96 takih primerov (k čemur niso vključeni družinski člani, ki jih je treba zdraviti), so javno opozorili na problem. »Okužba se prenaša po nepotrebnem. Zgodi se celo, da moramo hospitalizirati vso družino, da pri vseh opravimo terapijo tako, kot je treba.« Nekatere družine se z boleznijo borijo tudi do pol leta. V nekaterih primerih se odločijo tudi za sistemsko terapijo z zdravili v obliki tablet.

Znatno število pri tujih državljanih

Kot so povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so znatno število prijav zaznali pri tujih državljanih, predvsem v ljubljanski zdravstveni regiji, čeprav je razširjena po vseh regijah. Med tujci v Sloveniji je bilo lani 628 prijav, je poročala STA.

Zadnji dve leti so sicer na NIJZ obravnavali sedem prijav izbruhov garij na leto. Ti so se pojavljali v domovih starejših občanov, zaporih, nekaterih šolah in vrtcih ter različnih domovih, kot so dijaški dom, prevzgojni dom in azilni dom, pa tudi v nekaterih romskih naseljih jugovzhodne Slovenije.

Socialni status nima vloge pri širjenju, je poudarila Tanja Planinšek Ručigaj, razen morda dostopnost do izvajanja higiene, predvsem je ključno neupoštevanje navodil, kar je opaziti tako pri dobro izobraženih in tudi slabše izobraženih.

Otroci ne zbolijo zaradi sladoleda ali mrzlega zraka

Znaki bolezni se pri ljudeh, ki so prvič okuženi, pojavijo v dveh do šestih tednih po okužbi, pri tistih, ki so garje že imeli, pa že v nekaj dneh. Prvi pomembni znak je običajno srbež, ki se iznenada pojavi in je izrazit predvsem ponoči oziroma ko se bolnik ogreje. Srbenje se sicer ne pojavi pri nekaterih ljudeh, na primer pri zelo starih osebah in dojenčkih. Kožne spremembe se pojavijo predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka, to je med prsti, na notranji strani zapestja, komolcu, kolenu, okrog popka.

Pri zdravem človeku se po začetni okužbi postopoma razvije imunski odziv, ki vpliva na število pršic v koži. Osebe, ki imajo motnje imunskega odziva, pa okužbe ne obvladujejo, razvijejo se krustozne oz. norveške garje z velikim številom pršic v koži in hudimi spremembami na koži.