Letos bomo zvozili slabše

Minuli teden je bil prelomen za slovenske ceste. Na njih je namreč izgubilo življenje več ljudi kakor lani vse leto. Opozorila stroke, da se stanje lahko hitro obrne, so se žal pokazala za resnična.

»Letos so slovenske ceste zahtevale 81 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 63,« so sporočili z generalne policijske uprave. Lani se je števec konec decembra ustavil pri 80, kar je pomenilo, da je bilo, kar zadeva smrtne žrtve, rekordno varno leto. Podrobne analize, ki bi to potrdila, sicer ni bilo, a dejstvo je, da je pomemben delež dodala epidemija covida-19, saj je bilo ­zaradi omejitvenih ukrepov prometa ­precej manj.
 

Vizija in strategija

Država mora imeti vizijo in strategijo s področja varnosti cestnega prometa, je že večkrat poudaril Robert Štaba, predsednik zavoda Varna pot in podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč. Temu pritrjuje tudi zgodovina dejanj pristojnih v naši državi za varnejše ceste, predvsem pa ­statistika smrtnih žrtev.



Leta 1995, ko je na slovenskih cestah umrlo rekordnih 505 udeležencev, so sklenili, da bo varnost cest ena od glavnih prioritet mlade države. Takrat so namreč začeli strategijo in jo sčasoma preoblikovali v nacionalni program o varnosti cestnega prometa. Od takrat je šlo, razen nekaterih kratkotrajnih nihanj, navadno letnih, samo še na bolje.



Po vseh opozorilih in poudarjanju cestnoprometne varnosti, kar so spremljali nastopi v javnosti, usposabljanja, preventivne akcije, obiski šol in podobno, se je splošna zavest sčasoma spremenila. Predvsem se je uveljavila miselnost, da mora vsak dodati delček v mozaik prometne varnosti. Prav to je najtežje doseči.
 

Nižje globe

Prometna varnost je kompleksen problem, ki vključuje vse, od osnovnih izobraževanj v vrtcih in šolah, šol vožnje, zakonodaje in s tem povezanega nadzora do cestne infrastrukture, vse bolj pomembni sta moderna tehnologija in preventiva, kjer imajo nevladne organizacije zelo pomembno vlogo. Pomembna je tudi družbena odgovornost oziroma zrelost udeležencev v prometu.
Ker ni šlo s korenčkom, je država z leti spreminjala miselnost tudi s čedalje strožjo zakonodajo, a se je ta, tako kaže, izpela.

Pred časom so se namreč globe tudi za prehitro vožnjo precej znižale. Štaba v tem na splošno ne vidi težav, opozoril pa je, da je bistven celovit pristop k iskanju rešitev. Zato je treba, kot je poudaril, po vzoru nekaterih evropskih držav povečati tudi nadzor nad hitrostjo. Voznik bo namreč vozil previdneje, če se bo zavedal, da je velika verjetnost, da ga bodo ­zalotili pri prekršku.