Leto, ki bi ga radi pozabili, a si ga bomo za vedno zapomnili

Leto epidemije in ukrepov

Prvi primer koronavirusa je bil pri nas potrjen 4. marca, dober teden pozneje je bila razglašena epidemija. Na novo oblikovana vlada Janeza Janše je sprejela ukrepe za zajezitev epidemije, s katerimi so omejili javno življenje v državi, začela sta se šolanje in delo na daljavo, vlada je na tiskovnih konferencah z glavnim govorcem Jelkom Kacinom pojasnjevala sprejete odredbe in protikoronske zakone. Po več tednih z minimalnim številom potrjenih okužb ali brez njih je vlada 31. maja preklicala epidemijo, a je jeseni udaril veliko močnejši val. Zahteval je ponovno razglasitev epidemije (18. oktobra), omejitev gibanja na občine in nova navodila, po katerih državljani velikokrat niso vedeli, kaj smejo in česa ne. V državi še vedno velja policijska ura, zaprte so nekatere dejavnosti, Janša pa je opozoril, da bo delna sprostitev gibanja med prazniki povzročila nove okužbe. Kako bo s sprostitvijo življenja po novem letu, zato še ni znano.

Prva bojna črta na robu z močmi

Že pred spopadom z epidemijo covida-19 je bilo stanje slovenskega zdravstvenega sistema nezavidljivo, naval okuženih je dodatno razkril slabosti in pomanjkljivosti. V začetku boja z novo boleznijo ni bilo dovolj zaščitne opreme, respiratorjev in bolniških postelj. Zdravstvo se je moralo reorganizirati. V prvem valu epidemije so, boječ se italijanske izkušnje z množičnimi obolelimi, prekinili ambulantno dejavnost, zdaj, v drugem, delo poteka na vseh področjih, a pod strogimi zaščitnimi ukrepi. To pomeni, da na dan sprejmejo precej manj pacientov kot pred epidemijo, ljudje pa zaradi strahu pred okužbami odlašajo z obiskom pri zdravniku, kar se že kaže v slabšanju zdravstvenega stanja Slovencev. Bolnišnice imajo polno zasedene kapacitete za covid-19, zdravstveni in laboratorijski delavci so na robu kolapsa. Upajo, da bo vse rešilo cepivo, ki so ga začeli uporabljati ta teden.

Leto šolanja na domu

Letos se je večina otrok šolala na domu 19 tednov, trinajst tednov je bilo počitnic, zadnje, jesenske, so trajale dva tedna. Najslabše so jo odnesli dijaki, ki so bili od marca do danes v šoli le mesec in pol. Študentje še toliko ne. Razlike med otroki so se in se bodo večale. Posledice, ne le v znanju, kjer zevajo ogromne luknje, bodo za marsikoga nepopravljive, strokovnjaki opozarjajo od pomladi. Ker šola še zdaleč ni le prostor izobraževanja. Da je nedopustno, da so še vedno doma tudi otroci s posebnimi potrebami, je staršem dvakrat pritrdilo ustavno sodišče. Šele po drugi dobljeni bitki se bodo po novem letu vrnili v šolo vsaj otroci s posebnimi potrebami. Ravnatelji se pripravljajo na morebitno vrnitev prve triade 6. januarja, do konca januarja je načrt, da bi se vrnili vsi, a je vse odvisno od odločitve vlade.

Janša izkoristil Šarčevo darilo

Marjan Šarec je januarja tretji v nizu predsednikov vlade, po Borutu Pahorju in Miru Cerarju, predčasno odstopil s položaja. A za razliko od predhodnikov mu ni uspelo realizirati osnovnega cilja, priti do predčasnih volitev, na katerih bi poskusil unovčiti takrat ugodno javnomnenjsko podporo LMŠ. Šarec je z nepremišljenim metom puške v koruzo močno podcenil razmere v Desusu, sploh pa v SMC, ki nikakor ni hotela, tako kot zdaj, svoje usode reševati na predčasnih volitvah. Obe stranki sta se po Šarčevem odstopu odločili za vstop v tretjo vlado Janeza Janše. Sprva popolnoma razglašena opozicija, dotedanja pozicija, se je pod plazom kritik po pol leta delovanja Janševe vlade toliko uskladila, da so LMŠ, SD, Levica in SAB lansirale projekt Koalicije ustavnega loka, ki ima še vedno cilj s konstruktivno nezaupnico zrušiti Janševo vlado. Njihov izvorni kandidat za mandatarja je bil ekonomist Jože P. Damijan, ki pa ni segel dlje kot do 39 poslanskih glasov, kolikor jih ima alternativna koalicija. Po vrnitvi v politiko ga je zamenjal Karel Erjavec, ki ne more računati na glasove vseh poslancev stranke Desus, ali bo prepričal manjkajoče glasove poslancev SMC, prav tako še ni jasno.

Poslanci zavladali upokojenski stranki

Letošnje leto je bilo tudi leto največjih političnih turbulenc v upokojenski stranki, ki ima med vsemi najdaljši vladni staž. Po petnajstih letih se je s porazom na januarskem kongresu stranke od njenega vodenja poslovil Karl Erjavec. Odločno ga je premagala novinka na političnem parketu Aleksandra Pivec, ki sta jo pri ambicioznih političnih načrtih podpirala tako Marjan Šarec kot Janez Janša. Ta jo je podpiral tudi po aferi tega poletja, njeni obalno-kraški avanturi, ko sta se proti njej obrnila celotna poslanska skupina in večji del stranke. Dolgotrajno odstavljanje Aleksandre Pivec je še oslabilo načeto stranko, ki je javnomnenjsko padla pod parlamentarni prag. Decembra so nekdanji rušitelji Erjavca znova pripeljali na vrh stranke. Desus je kljub uporu poslancev na hitro popeljal iz koalicije in se vzpostavil kot kandidat za mandatarja Koalicije ustavnega loka. Njegove ambicije so zdaj v rokah poslancev SMC.

​

Multifunkcijsko orožje predsednika vlade

Zasebni twitter račun predsednika vlade Janeza Janše (včeraj je imel 78,7 tisoč sledilcev) je multifunkcijski, saj je njegovo najpomembnejše komunikacijsko orodje pri komuniciranju z državljani, novinarji, koalicijskimi partnerji, svetovno javnostjo, predvsem pa z volilno bazo stranke SDS. Predsednik vlade prek svojega zasebnega računa v času epidemije večkrat prvi obvešča o na novo sprejetih ukrepih vlade. Ker predsednik vlade zelo poredko sklicuje novinarske konference, kjer bi mu lahko zastavljali vprašanja, Twitter v komunikaciji z novinarji uporablja izrazito enosmerno, ponavadi z diskreditacijo tistih, ki so kritični do njegovega dela ali dela vlade. S poobjavami twittov političnih somišljenikov, pa tudi popolnih anonimnežev, ki pogosto širijo skrajne ideološke poglede, včasih pa tudi lažne novice, Janša skrbi za neprestano mobilizacijo svoje volilne baze. Na mednarodnem področju pa je svetovna javnost postala pozorna na slovenskega predsednika vlade ob ameriških volitvah, ko je Janša čestital za zmago poražencu volitev Donaldu Trumpu, novega ameriškega predsednika Josepha Bidna, ki mu še do danes kot eden od redkih ni čestital, pa je označil za šibkega predsednika. 

Težave z mediji oziroma medijske težave

​RTV Slovenija ponovno stopa v novo leto s financiranjem po dvanajstinah, saj nadzorni svet ni sprejel predlaganega finančnega načrta. Generalni direktor Igor Kadunc, ki se mu bo po vnovičnem poskusu razrešitve prihodnje leto končal mandat, v tem vidi nadaljevanje blokade investicij, ki postavlja pod vprašaj izvajanje programsko-produkcijskega načrta. Javni zavod je tako znova v negotovosti. Podobnosti išče celo s STA, ki je ob zavrnitvi posredovanja dokumentacije vladnemu uradu za komuniciranje, saj da ima te pristojnosti le vlada, ostala brez državnih sredstev. To je razdelilo tudi koalicijo, podobno kot že spisani predlogi sprememb medijske zakonodaje. Da ne kriza ne karkoli drugega ne more biti alibi za poskuse škodljivega spreminjanja medijske zakonodaje in političnih vdorov v neodvisnost medijskih organizacij, je v skupni izjavi zapisalo 22 odgovornih urednikov večjih slovenskih medijev ter navedlo, da pod pritiski ne bomo klonili.

Hojsovo krojaštvo policije po modi SDS

Napoved nepreklicnega odstopa zaradi neuresničene želje po vpletanju v kriminalistično preiskavo zaradi sumov zlorab pri nabavi zaščitne opreme in kadrovske zdrahe v vrhu policije ter Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so poleg pojavljanja v medijih zaradi pojasnil o ukrepih za preprečitev covida-19 zaznamovale leto notranjega ministra Aleša Hojsa.
Da si želi drugačnega načina dela policije, Hojs nikoli ni skrival. Se je pa ves čas proti domnevni depolitizaciji boril s politično všečnimi kadri, najbolj je bil na udaru NPU. Policija, ki bi morala prva braniti pravno državo in upoštevati odločbe sodišč, je direktorja NPU Darka Muženiča odpustila nezakonito. Zdaj iščejo vse mogoče obvode, da bi mu onemogočili vrnitev na položaj. Ta je (vsaj za zdaj) rezerviran, tako viri znotraj policije, za izbranko SDS Petro Grah Lazar. Nič bolje ni hierarhično višje, pri generalnem direktorju policije. V igri je Anton Olaj, trenutno državni sekretar na MNZ in, kakopak, politično precej naklonjen vladajoči stranki.

Drugi val epidemije ustavil protestniški val

Protesti proti tretji vladi Janeza Janše so se začeli še v času, preden je bila vlada potrjena v državnem zboru. Od takrat ni minil petek, da ne bi predvsem trgov in ulic glavnega mesta preplavili protestniki. Vrhunec je protivladno protestniško gibanje doseglo pred poletnimi počitnicami, ko je predvsem s kolesom šla na ulice večdesettisočglava množica. Njihova glavna zahteva je bila padec vlade, ki po njihovem sistematično niža demokratične standarde v državi in razgrajuje družbene podsisteme. Z drugim valom epidemije in zaostritvijo pravil javnega zbiranja z visokimi kaznimi ob močno poostreni policijski prisotnosti je protestniško gibanje izgubilo množičnost in zalet. Pri razbijanju protestov so sodelovali tudi slovenski rumeni jopiči, marginalna skrajno desna organizacija, ki je pri provladnih medijih dobila pozornost in legitimacijo. V ospredju protestov zdaj vztrajajo kulturniki, ki so v nemilosti pri trenutni vladi. Za razliko od tako imenovanih vseslovenskih vstaj, ki so pripomogle k padcu druge Janševe vlade, letošnje protestniško gibanje ni bilo prežeto s politiko. Takrat se je na krilih vstaj rodila stranka Levica.

Uspehi zdravstva 2020

 
Največji uspeh zdravstva v času epidemije covida-19 je zagotovo transplantacijska dejavnost v UKC Ljubljana. Kljub kadrovskim in prostorskim težavam zaradi epidemije so letos presadili 116 organov; lani 95. Transplantacijska dejavnost, vodi jo dr. Ivan Kneževič, kaže na razvitost vrhunske medicine v posamezni državi. Najpomembnejša letos je prva presaditev pljuč v Sloveniji pri otroku, 14-letni deklici s cistično fibrozo, ki so jo izvedli avgusta. Klinični oddelek za torakalno kirurgijo, ki ga vodi doc. dr. Tomaž Štupnik, pa ima še en pomemben dosežek: njihova ekipa je kot ena od desetih v svetu presadila pljuča 34-letnemu moškemu, ker so mu med prebolevanjem covida-19 pljuča povsem odpovedala.

Med večjimi strokovnimi dosežki je uporaba robotskega sistema da Vinci za operacije v trebušni votlini; klinični oddelek za abdominalno kirurgijo UKC pod vodstvom dr. Aleša Tomažiča je letos izvedel prvo in nato še več kot 70 operacij raka na trebušnih organih z robotom.

Med največje uspehe šteje tudi dejavnost diabetologov, tako na otroškem oddelku, kjer je prof. dr. Tadej Battelino s sodelavci v času epidemije razvil računalniški algoritem za uravnavanje inzulina in s tem sladkorja v krvi pri otrocih na daljavo, kot pri odraslih, kjer je prof. dr. Andrej Janež vodil evropski del klinične raziskave novega inzulina.

Pred pomembnimi investicijami

Pomembno leto za Slovensko vojsko: v parlamentu so urejali status vojaka po 45. letu, dvakrat zavrnili aktivacijo 37.a člena, s katerim bi vojakom na meji začasno dodelili policijska pooblastila, ter potrdili zakon o 780-milijonskih investicijah v vojsko v prihodnjih šestih letih. Ali o slednjem res ni dopusten referendum, ki ga zahtevata Levica in SD, bo odločilo ustavno sodišče. Obrambni minister Matej Tonin je prepričan, da gre za politizacijo.

Turistični boni rešili sezono

Pandemija je ohromila potovanja in s tem tudi celotno turistično ter gostinsko panogo. Izpad povpraševanja po turističnih storitvah je ministrstvo za gospodarstvo reševalo s projektom turističnih bonov oziroma aktivacije domačih turistov. Polnoletne osebe so dobile bon za 200 evrov, mladoletne za 50 evrov. Če bi jih izkoristili vsi, bi to pomenilo 356 milijonov evrov prihodkov za turistični sektor. Do prekinitve ponujanja turističnih storitev je bila porabljena približno polovica te kvote, veljavnost neizkoriščenih bonov je podaljšana do konca leta 2021. Kakšno bo stanje v panogi, bo odvisno od ponovnega zagona dejavnosti, vključno z letalskimi prevozi.

Prva v regiji z dvema zvezdicama

Slovenija je dobila prvi Michelinov vodnik. Vanj je skupno uvrščenih 52 slovenskih restavracij, Hiša Franko s kuharsko mojstrico Ano Roš pa se kot prva restavracija v regiji ponaša z dvema Michelinovima zvezdicama. Po eno zvezdico so prejele Gostilna pri Lojzetu s Tomažem Kavčičem, Dam z Urošem Fakučem, Hiša Denk z Gregorjem Vračkom, Atelje z Jorgom Zupanom in Vila Podvin z Urošem Štefelinom.

Pravne bitke s političnimi računicami se niso obnesle

Na evropskem pravnem področju je bilo slabo leto za Slovenijo. Decembra je v dveh odmevnih primerih, prvič kot tožnica pred evropskim sodiščem za človekove pravice v primeru terjatev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem, drugič kot tožena stran pred sodiščem Evropske unije v primeru arhivi Evropske centralne banke. K temu je treba dodati odmeven januarski neuspeh v tožbi proti Hrvaški zaradi kršitve evropskega pravnega reda v primeru neizvajanja arbitražne razsodbe. Seznam letošnjih slovenskih pravnih neuspehov oziroma porazov na evropskih sodiščih je še precej daljši. Nanj je treba uvrstiti neuspelo tožbo zoper evropsko komisijo na sodišču EU v zadevi teran, potem ko je komisija Hrvaški priznala izjemo pri uporabi imena teran. Del pravne stroke meni, da je razloge za neuspehe treba iskati v odločitvah politikov, ki se podajo v pravne bitke s svojimi političnimi računicami, kjer politični argumenti nadvladajo pravne. Na drugi strani je slišati ocene, da neuspehe povzroča nizka politična in diplomatska teža Slovenije na evropskem parketu.

Dogovor o vrnitvi srca slovenstva v Trstu

Ob stoti obletnici požiga Narodnega doma, kjer je bilo v začetku 20. stoletja »srce slovenstva« v Trstu, sta 13. julija predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, prisostvovala slovesnemu dogovoru o vrnitvi palače v središču mesta krovnima organizacijama Slovencev v Italiji. V ta namen so ustanovili Fundacijo Narodni dom, na katero bodo predvidoma v prihodnjih letih prenesli lastništvo zgradbe, ki jo je leta 1902 zasnoval arhitekt Maks Fabiani.

»Do tega, da bo Narodni dom spet slovenski, je še dolga pot,« je prepričana Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je poleg Sveta slovenskih organizacij soustanoviteljica fundacije. Pričakovati je bilo, da bo italijanska stran do konca leta s spremembo zakonodaje in sprejetjem finančnega zakona za prihodnje leto omogočila nadaljevanje postopka za prenos lastništva, a se to žal ni zgodilo.

Dolga pot domov

Slovenija je prve rojake iz opustošene Venezuele sprejela že decembra lani, letos bi morale biti aktivnosti v okviru repatriacije še intenzivnejše. A pandemija covida-19 je ustavila tako selitev v Slovenijo kot integracijo tistih, ki so prišli k nam že pred krizo. Do marčevskega zaprtja države je bilo pri nas 23 repatriirancev, ukrepi za zajezitev koronavirusa in omejeni socialni stiki pa so okrnili njihovo vključevanje v družbo, zaradi česar jim je vlada podaljšala status repatiirane osebe, s katerim so upravičeni do nadomestila in tečaja slovenskega jezika. Po negotovosti si bodo leto zapomnile tudi družine, katerih pot v Slovenijo je ustavil virus. Več jih je pred načrtovano selitvijo prodalo del imetja, v mesecih čakanja pa se je njihova stiska še poglobila. V zadnjih dveh mesecih je 18 repatiirancem uspelo priti v Slovenijo. V domovino svojih prednikov se je doslej preselilo 41 slovenskih državljanov in njihov sorodnikov, skupno je izdanih več kot 55 odločb.

Na prvi molitvi od 3000 do 4000 vernikov

Nova džamija je februarja sprejela prve vernike. V stavbi s 40 metrov visokim minaretom, ki je del Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana, se je na prvi molitvi zbralo od 3000 do 4000 ljudi. Obisk je bil tolikšen, da so morali za molitev odpreti še nekatere druge prostore centra, katerega gradnja je stala 34 milijonov evrov. Center so uradno odprli junija, poleg džamije vključuje še izobraževalni, upravni in stanovanjski objekt ter telovadnico, restavracijo in predavalnico.

Nedeljski nakupi na mizi ustavnega sodišča

Trgovine so od 25. oktobra ob nedeljah zaprte. Zaradi vseh omejitev je to zdaj manj opazno, se bo pa verjetno bolj poznalo spomladi. Na pobudo poslancev levice je bila sprejeta novela zakona o trgovini, ki prepoveduje obratovanje trgovin ob nedeljah in dela prostih dnevih. Izjema so trgovine do 200 kvadratnih metrov površine na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških, avtobusnih postajah in bolnišnicah ter druge trgovine do omenjene površine, če bodo delo v njih opravljali nosilci trgovinske dejavnosti oziroma njihovi zastopniki, lahko pa tudi dijaki, študenti in upokojenci. Novela je naletela na buren odziv, ker je bila sprejeta po hitrem postopku mimo socialnih partnerjev. Nasprotovala ji je tudi vlada, vendar jo je podprla večina koalicijskih poslancev, vključno s poslanci SDS. Ali bodo trgovine ob nedeljah zaprte tudi prihodnje leto, na pobudo trgovcev že presoja ustavno sodišče.

Slovenija novim predorom naproti

Po več letih birokratskih ovir so se letos začeli odvijati trije infrastrukturni projekti, drugi tir med Divačo in Koprom, predor Karavanke in tretja razvojna os.

Skoraj dve leti za Avstrijci je avgusta turški Cengiz začel vrtati drugo cev cestnega predora Karavanke na slovenski strani. Dela naj bi bila končana leta 2025. Skupna dolžina cevi znaša slabih osem kilometrov, od tega je 3,5 kilometra predora na slovenski strani.

Na trasi drugega tira so končana pripravljalna dela z izgradnjo dovoznih poti. Prihodnje leto bi se morala začeti glavna gradbena dela. Izbira izvajalcev se je začela že lani, predvidoma bodo izbrani v prvi polovici prihodnjega leta. Trasa je razdeljena na dva odseka, tri četrtine trase poteka v predorih.

Polna predorov bo tudi tretja razvojna os, kjer je oktobra Dars pri Velenju začel graditi prvi odsek. Hitra cesta naj bi dosegla Koroško do leta 2026, vendar gradnja preostalih odsekov še ni določena.

Slovenija je dobila meteorit Novo mesto

V atmosfero nad našimi kraji je konec februarja priletel vesoljski kamen, ki je povzročil »blisk in grom« ter nato več iskalnih akcij. Koščke so na srečo našli in Slovenija je dobila meteorit Novo mesto. Gre za navadni hondrit, ki je močno brečiran, sestavljen je iz najmanj štirih vrst klastov z različno strukturo. Da se je to lahko zgodilo, so morali nastati visokoenergijski trki med najmanj štirimi različnimi asteroidi, ki so močno premešali material. To neposredno kaže na evolucijo našega osončja, ki je neposredno povezana z udarci asteroidov.

Po obisku iz vesolja se je tja odpravil še delček Slovenije. V začetku septembra sta se po številnih zamudah in zapletih v orbito utirila prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat, namenjena demonstracijam tehnologije in daljinskega opazovanja površja. Oba sta trenutno še v postopku zagona, a do zdaj delujeta brez večjih težav.

Prvi koraki pete generacije

Telekom Slovenije je julija vzpostavil omrežje 5G, ki ga je uporabnikom ponudil v začetku oktobra. Peta generacija mobilne telefonije po eni strani nudi velik skok dostopnosti in obsega telekomunikacijskih storitev, a ima po drugi strani kar nekaj nasprotnikov zaradi domnevnega sevanja.

Najpomembnejši dogodek se je zgodil 18. decembra, ko je Akos objavil razpis za javno dražbo za dodelitev dodatnih frekvenc končnim uporabnikom. Dražba bo izvedena 1. februarja prihodnje leto in bi lahko poleg sedanjih telekomunikacijskih ponudnikov v Slovenijo pripeljala še kakšnega operaterja. Ta bo verjetno specializiran za storitve, namenjene poslovnim uporabnikom.