Lepo je spet videti obraze sošolcev in učiteljev

Učenci, dijaki in njihovi učitelji ter profesorji so včeraj odvrgli maske. Učenci od 6. razreda naprej in dijaki so jih morali imeti tudi v razredih od 1. septembra lani, novembra so jih morali tudi v razredih imeti čisto vsi – od prvošolčkov do študentov – in niso smele biti več iz blaga. Nekateri učenci in dijaki so tako šele danes prvič videli svoje učitelje v obraz. Večina učencev in dijakov je nad šolo brez mask navdušena, nekaterim pa se zdi, kot da jim nekaj manjka, so povedali za Delo.

FOTO: Špela Kuralt/Delo

Kaja Vrbek, 1. letnik I. gimnazije v Celju:

Sprva maske res niso bile v redu. Niso najbolj pristni odnosi. Bolje je brez mask, ker vidiš izraze profesorjev na obrazu. Drugače je tudi pri tujih jezikih, kjer vidiš, kako se kakšne besede izgovarjajo. Nemščina se mi zdi denimo težja za izgovorjavo in če profesor nima maske, vidiš izgovorjavo. Brez mask je tudi vzdušje boljše in je vsem dijakom bolj všeč. Smo se pa sošolci izven šole seveda družili brez mask.

FOTO: Špela Kuralt/Delo

Žan Luka Umičevič, 2. letnik I. gimnazije v Celju:

Že lani smo bili priča tem ukrepom. Nekateri so bili smiselni, drugi malo manj, ampak glede mask mislim, da vplivajo na odnos profesor–dijak in na delo v razredu. Vsekakor razlaga ni enaka in tudi razmere v razredu niso bile enake, kot so bile vsa leta prej. Mi smo v minulem šolskem letu prišli iz osnovne šole in smo šele danes prvič v živo videli nekatere profesorje brez mask. Tako se je danes zdelo, kot da smo dobili nove profesorje. Pri tujih jezikih je prej lahko malo »zašumelo« v zraku, recimo pri nemščini si lahko malo skril kakšen »dem« ali »den«. To zdaj ne bo več mogoče. Vsekakor se zavzemam za pouk brez mask.. Ko ima profesor neko interakcijo, stik z dijakom, je obrazna mimika najpomembnejša. Videli pa smo samo oči. Z maskami je tudi več ponavljanja, ker so morali profesorji večkrat ponoviti, kar so povedali. Tako da smo si vsi oddahnili, ko ni več mask.

FOTO: Špela Kuralt/Delo

Max Jerovčnik, 3. letnik I. gimnazije v Celju:

Bil sem v prvem letniku, ravno smo se vključili v to naše novo »domače« okolje, ko se je začela epidemija in smo se s sošolci spet oddaljili, s profesorji nismo imeli stika v živo, in to je bil kar problem. Naša gimnazija se je ves čas trudila, da bi imeli čim več stika na daljavo, ampak to seveda ni isto. Do smiselnosti ukrepov se ne bi opredeljeval, ampak mislim, da so bile maske med najmanj smiselnimi. Sploh v učilnicah, med poukom, ko smo pri miru, ko ne odpiramo ust. Vsekakor je drugače, ko vidimo profesorje brez mask, ko se spet vzpostavi komunikacija, ki je bila največji problem mask. Ker komunikacija ni le verbalna in moram videti nekoga v obraz, če hočem videti njegovo reakcijo, če hočem videti, kaj si misli, ko jaz nekaj povem. To je bil ključni problem. Zdi se mi žalostno, da se moramo veseliti normalnosti. Da moramo biti veseli, da je nazaj.

FOTO: osebni arhiv

Petra Kontarček Rabuza, učiteljica slovenščine, II. osnovna šola Celje

Že zjutraj sem čutila napetost, ker nekaterih učencev še sploh nikoli nisem videla brez mask. Tudi osmošolci so mi že prej pri pouku rekli, da naj si masko snamem, ker sem nova na šoli in da bi me radi videli, pa je nisem smela. Učitelji na predmetni stopnji smo imeli masko od maja 2020, ko smo prišli nazaj v šolo, tako da je bil danes res poseben dan. Razmišljala sem tudi, kakšno šminko si bom nadela. Vsekakor je bolje brez maske. Ko imaš masko in pet, šest ur zapored pouk, se potiš in maska hitro postane mokra, moraš jo menjavati. Težko je bilo. Predvsem za nekatere učence, ki so že tako ali tako nesamozavestni, pa jih pod masko komajda razumeš. Tudi ko se trudi govoriti glasno, ne gre. Nekateri si boljše zapomnijo, če berejo z ustnic, zato je super, da mask ni več. Je bilo pa nekaterim čudno, da so bili danes brez mask in so kar spraševali po njih.

FOTO: osebni arhiv

Marisa Klemen, 8. razred, II. osnovna šola Celje:

Lažje je, vseeno pa se mi zdi, da kar malo pozabiš, da jo nosiš. Meni ni bilo nič težko, vendar je ne bom pogrešala. So se pa nekateri upirali in tudi zato mi je boljše, da smo brez mask, ker ne bo več teh razlik med vrstniki. Nekateri so jih zelo zagovarjali, drugi so bili zelo proti in še vedno iz tega nastanejo konflikti.

FOTO: Špela Kuralt/Delo

Lana Klöckl, 8. razred, II. osnovna šola Celje:

Mask sem se hitro navadila, tudi dihala sem pod njimi kar normalno, zame osebno ni bilo tako slabo. Pri nemščini pa bi mi bilo lažje, če bi videla učiteljico, kako govori. Danes, ko sem prišla, mi je bilo sicer kar malo nenavadno, da nisem imela maske.

FOTO: Špela Kuralt/Delo

Sebastjan Grešak, 8. razred, II. osnovna šola Celje:

Maske so mi bile kar v redu, res je bilo težje razumeti denimo nemščino, ampak sicer so mi bile všeč. Pravzaprav mi je bolj ustrezalo, ko sem jo nosil, čeprav se bom verjetno tudi na to navadil, da je ni več. Ni me bilo strah virusa, ampak z masko sem se boljše počutil, kot da se na neki način malo skriješ.

FOTO: osebni arhiv

Andraž Čepar, 6. razred, Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio, Koper:

Zjutraj je bilo kar malo čudno, saj smo se na maske že navadili in sem jo za vsak primer vseeno imel v žepu. Ko so bile maske še obvezne, so tisti učitelji, ki so bolj strogi, zahtevali, da jih nosimo pravilno – da imamo pokrita usta in nos, pri drugih pa smo jih lahko nosili bolj sproščeno, tako da težav z dihanjem in govorjenjem večinoma ni bilo. Z maskami se nismo kaj dosti obremenjevali. Zdaj, ko jih ni treba več nositi, pa sem bolj kot pri sošolcih opazil razliko pri učiteljih. V 6. razredu imamo za vsak predmet drugega in poznali smo jih samo z maskami. Šele zdaj, ko so si jih sneli, smo videli, kakšni so v resnici. Prav smešno je bilo, ker smo si nekatere učitelje čisto drugače predstavljali. Bilo je super!

Matija Živković (levo) in Vasja Hudej, 1. razred, II. osnovna šola Celje. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Vasja Hudej, 1. razred, II. osnovna šola Celje:

Ves čas smo imeli maske in je bilo težko. Najtežje se mi je bilo navaditi mask in težko mi je bilo dihati pod njo. Danes mi je bilo veliko bolje, ker sem lažje dihal. Pa učiteljico sem videl in lažje razumel.

Matija Živković, 1. razred, II. osnovna šola Celje:

Težko mi je bilo imeti masko, najtežje mi je bilo dihati pod njo. Danes, ko je nismo imeli, je bilo zabavno, učiteljica pa je imela lepo šminko. Boljše je brez mask, ker lažje dihaš.

FOTO: osebni arhiv

Luiza Rakovec Kurent, 4. razred, OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja, Črnuče

Da mi ni treba več nositi maske, je najlepše darilo za rojstni dan, ki sem ga imela prav včeraj. V šoli sem imela sicer ves dan občutek, da sem nekaj pozabila, in ko sem stopila skozi vrata, se mi je zdelo, da me vsi čudno gledajo. Zelo sem vesela, da nam ni več treba nositi mask. Masko sta zjutraj še vedno nosila dva sošolca. Eden jo je snel takoj, ko je izvedel, da nam jih ni treba več imeti, drugi pa jo je imel ves dan in je rekel, da jo bo nosil še naprej. Tudi nekaj otrok iz drugih razredov je na hodnikih še vedno nosilo maske in mislim, da je to zato, ker jih starši doma strašijo. Učiteljica nam je povedala, da tisti, ki želijo, lahko maske nosijo še naprej, ampak jaz je nočem nositi nikoli več. Razmišljam, da bi na vrtu zakurila kres in jih vse zažgala. Lepo je bilo spet videti obraze sošolcev in učiteljice. Čas, ko smo morali v šoli nositi maske, se mi je zdel grozen, ampak zdaj, ko v časopisu gledam fotografije otrok iz Ukrajine, vidim, da je to, kar se jim dogaja, veliko veliko bolj hudo kot naše maske.

FOTO: osebni arhiv

Sara Pintarič, 9. razred, Osnovna šola Vič, Ljubljana

Prvi dan brez mask je minil precej običajno, a če smo svoje sošolce videvali brez mask po šoli, smo zdaj po dolgem času spet zares videli učitelje, za nekatere smo kar malo pozabili, kako so videti. Učitelja za kemijo in fiziko smo celo prvič zares videli, saj smo ju dobili med epidemijo. Nekatere stvari so se mi vseeno zdele malo čudne; ko si prišel na kosilo, smo bili vsi brez mask. Tudi ko si se usedel, maske ni bilo treba sneti. Sprva sem mislila, da me bo malce strah, če bomo kar naenkrat vsi brez mask v razredu, virus še vedno je, a ta dan na to nisem več pomislila. Sošolci so bili vsi zelo veseli, da mask ni treba več nositi, ker so jim šle na živce, sama pa sem se tako navadila, da po sedmih urah nisem niti vedela več, da jo nosim. Opazila sem, da tudi ne zračimo več, samo še kdaj med odmorom ... Sicer pa se je na prvi dan brez mask učitelj matematike odločil, da je tako lep dan, pa še brez mask, da ni spraševal.