V nadaljevanju preberite:

Legalizacija ene najbolj razvpitih gradenj v Sloveniji, vile družine Türk v Parecagu v piranski občini – o čemer je včeraj poročala RTV Slovenija –, je odprla vprašanje nove gradbene zakonodaje, ki omogoča legalizacijo objektov, zgrajenih pred letom 2005. Izvrševanje teh zakonskih določb je začasno zadržalo ustavno sodišče, a so bili Türkovi s svojo vlogo hitrejši.

Zakaj je ustavno sodišče zadržalo zakonske določbe, na katere so se naslonili Türkovi? Kako jim je pomagala Nataša Pirc Musar v vlogi odvetnice? Zakaj gre po besedah pravnika dr. Aleksija Mužine pri legalizaciji črnih gradenj daljšega obstoja za dokaz nedelovanja države?