Kaj bo z razvpitimi črnimi gradnjami na Obali?

Parecag, Lucija – Zelo verjetno je, da bo novi gradbeni zakon, ki so ga začeli uporabljati 1. junija, najbolj razpitim črograditeljem na Obali olajšal legalizacijo vsaj dela njihovih nedovoljenih gradenj. To velja za vsaj eno od gradenj Vitoslava Türka v Parecagu in nedovoljeno gradnjo piranske sodnice Tine Benčič v Vinjolah, ki je bila po razkritju njene črne gradnje na občinskem oziroma skladovem zemljišču kazensko premeščena v Postojno.

Neuradno smo izvedeli, da bi Vitoslavu Türku lahko uspelo legalizirati vsaj večji objekt, ki je bil predviden za sušilnico sadja, saj je zanj imel gradbeno dovoljenje, vendar je spremenil namembnost. Medtem ko drugi objekt družine Türk po neuradnih virih menda nima veliko možnosti, da bi se izognil rušenju. O tem smo vprašali odvetnico Natašo Pirc Musar, ki zastopa družino Türk, vendar nam ni želela povedati ničesar. Z inšpektorata za okolje in prostor so nam odgovorili, da ni mogoče prejudicirati, če bi novi zakon vsaj teoretično omogočil legalizacijo omenjenih objektov, in da naknadno pridobivanje upravnih dovoljenj ne vpliva na inšpekcijski postopek. A tudi že izdane inšpektorske odločbe ne onemogočajo legalizacije nedovoljenih objektov.

V primeru družine Türk je bila na parceli 402/13 k. o. Sečovlje za manjši objekt z apartmaji izdana pravnomočna odločba za odstranitev gradnje in vzpostavitev prejšnjega stanja. Gradbena inšpekcija je s pomočjo finančne uprave že v celoti izterjala stroške prisilne izvršbe za predvideno odstranitev objekta, izvršba pa bo opravljena »skladno s prioritetami dela gradbene inšpekcije«, pravijo na inšpektoratu. A tudi tokrat niso pojasnili, kako bo na odločitev postopka odstranitve vplivala odločitev ustavnega sodšča, da odločba o odstranitvi ni upoštevala predhodne sodne presoje sorazmernosti v pravico do spoštovanja doma. Družina Türk ves čas opozarja, da so imeli gradbeno dovoljenje za veliki objekt (parcela 402/21), kjer inšpektorji ne morejo zahtevati odstranitve, ampak uskladitev z namembnostjo (poslovni objekt), poleg tega pa da so bile parcele leta 1998 opredeljene kot stavbne. V zemljiški dokumentaciji zdaj sploh ni navedene bonitetne ocene zemljišča, zato imajo Türkovi teoretično možnost, da z lokacijsko preveritvijo, ki jo mora obravnavati občinski svet, pridobijo celo gradbeno dovoljenje. Če pri tem ne bi bili uspešni, jim večja hiša v vsakem primeru ostane, a le kot poslovni objekt.



V primeru sodnice Tine Benčič je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov prijavo na inšpektorat podal že marca 2011, vendar inšpektorat v sedmih letih še ni začel postopka. Na inšpektoratu pravijo, da glede na prioritete dela ta pobuda »še ni na vrsti za obravnavo«. Na skladu so nam odgovorili, da so prejeli vlogo Tine Benčič za odkup zemljišča, kar bi sodnici omočilo, da začne postopek za legalizacijo na njem zgrajenega objekta. Na vprašanje, kolikšna bi lahko bila cena takšnega zemljišča, nam niso odgovorili: »Prodajana cena kvadratnega metra zemljišča se določi za vsako zemljišče posebej, ker ima vsaka parcela svojo lokacijo, kakovost, obliko, dejansko ali namensko rabo in podobno.«

Zemljišče Benčičevih je razvrščeno v boniteto, ki sega čez oceno 40, vendar je po mnenju nekaterih poznavalcev ta ocena napačna, ker je debelina prsti zelo tanka.