Le kam bi te del, elektrofiltrski pepel?

Trbovlje - Trboveljski občinski svetniki so začeli razpravo o elektrofiltrskem pepelu, ki ju na stotinah hektarov površin nad mestom odlagata energetska družba HSE EDT in Rudnik Trbovlje-Hrastnik (RTH). Kot kaže, je dosedanji trboveljski »​pingpong« z elektrofiltrskim pepelom iz merjenja moči med občino in RTH ter energetsko družbo HSE EDT prerastel v bitko okoljevarstvenikov proti nenačelni občinski politiki na eni in onesnaževalcem ter kršitvam okoljske zakonodaje na drugi strani.

Okoljski inšpektor Pavel Martjančič je na očitke Trboveljčanov, kaj da v primeru pepela na rudniških površinah dela inšpekcija, odgovoril, da ni pristojna za nadzor sanacije s proizvodi; oni nadzirajo ravnanje z odpadki. In v primeru RTH ne gre za odpadke, je pribil in dodal, da RTH za vnos materiala na rudniške površine ne potrebuje okoljskega dovoljenja. Zato, je Trboveljčanom nalil čistega vina, ne more reči, ali je početje RTH zakonito ali ne - ker pač ne gre za odpadek.

Proizvodnja premoga iz dnevnih kopov je v Zasavju, predvsem pa v Trbovljah, predstavljala pomemben delež proizvodnje premoga Rudnikov rjavega premoga Slovenije (RRPS) - predhodnika današnjega Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH). 

V začetku leta 1983 je začel rudnik Trbovlje s pridobivanjem premoga na površinskem kopu Lakonca. Dnevni kop je deloval do leta 1986. Z dodatnimi vrtinami, prvotno predvidenimi  za sanacijo plazu, so v 80. letih našli zaloge premoga v Bukovi gora, v neposrednem podaljšku dnevnega kopa Lakonca. Marca leta 1986 so stekla pripravljalna dela, za njimi še eksploatacija premoga, ki so ga v dnevnem kopu Bukova gora po podatkih RTH prenehali pridobivati leta 1995.

Po končani proizvodnji je na tem območju ostala kadunja, prostornine okrog 60.0000 kubičnih metrov, ki jo je treba sanirati. 

Pred pepelom je bila jalovina

Najprej se je območje kadunje saniralo z jamsko jalovino. Proti koncu proizvodnje premoga, ko je bilo jamske jalovine vse manj, pa so se pričeli iskati drugi materiali, ustrezni za sanacijo.  

Na pobudo občine Trbovlje je bil izdelan in spremenjen rudarski projekt za zapolnitev kadunje, z namenom pridobiti dodatne površine za novo namembnost, kar je občina Trbovlje vključila v občinski prostorski načrt, ki je bil tudi sprejet. Kadunjo je po tem načrtu treba zapolniti - tudi s pepeli in žlindro. Po zaprtju Termoelektrarne Trbovlje je pepel, pravijo na RTH, edini material, ki ga uporabljamo za sanacijo kadunje opuščenega dnevnega kopa Bukova gora. Vanj so doslej vgradili okrog 300000 kubičnih metrov materiala. Kot pravi Jani Žlak, vzorčenja vgradnih materialov v preteklosti niso izvajali.

Za sanacijo so izjemoma uporabljali še zemljino, pridobljeno pri sanacijah plazov pri Lafargeu in Potjoreku. V zadnjih tednih pa v Bukovo goro odlagajo tudi gradbene produkte, ki nastajajo pri rušenju bivše Strojne tovarne Trbovlje.
 

»ZAG izigrava zakonodajo in omogoča sporno predelavo«

Trditve RTH, da za vgradnjo gradbenih proizvodov ne potrebujejo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) oziroma, da imajo vsa potrebna dovoljenja, je v imenu Civilne iniciative Trbovlje nocoj spodbijala Nasta Doberlet Bučalič: »Elektrofiltrski pepel iz Vipapa z imenom mulex, vipilex in viželex je odpadek, ne glede na to, da ima Vipap pridobljeno STS - slovensko tehniško soglasje. Status odpadka s pridobljenim STS pepelu ne preneha.« Da lahko pepele iz Vipapa RTH vgrajuje kot gradbeni proizvod zgolj s tehniškim soglasjem, brez OVD, pravi tudi rudarska inšpekcija. Bučaličeva ugovarja: »Zavod za gradbeništvo (ZAG) je v poročilih za leti 2017 in 2018 ugotovil nepravilnosti prav pri vgrajevanju.« Oporečne so bile tudi analize vzorcev vgrajenega materiala, ki so pokazale neskladnost s STS za barij, kloride, selen, fluoride in svinec. Zato, je prepričana Bučaličeva, bi moral ZAG razveljaviti STS; namesto tega »izigrava zakonodajo in omogoča sporno predelavo odpadka.« 

Po podatkih Janija Žlaka, likvidacijskega upravitelja RTH, je ZAG od junija do srede septembra analiziral vgrajene materiale v Bukovi gori. Kemijsko je analiziral devetnajst vzorcev, v desetih so bili izlužki pod mejnimi vrednostmi, v devetih pa nad njimi. Kot se je pokazalo, na dopustne vrednosti izlužkov vpliva zadostna vlažnost materiala. Če je mejna vrednost za barij 20 miligramov na kilogram suhe snovi, je bila koncentracija v oktobrskem zlužku več kot podvojena: znašala je 51 miligramov.

Podobna je situacija s pepeli oziroma tehniškimi soglasji na površinah HSE EDT v Lakonci, pravi Bučaličeva. Tja je bilo v 2018 odloženih tudi 10.000 ton pepela iz šoštanjske Termoelektrarne. Podlaga občinskemu pristanku, da sme HSE EDT prevzemati in skladiščiti pepel iz ljubljanske toplarne, je bila analiza Regionalnega tehnološkega centra Zasavje. Civilna iniciativa opozarja na neskladje z uredbo o odpadkih, po kateri oceno odpadkov zagotovi imetnik odpadkov. V trboveljskem primeru je to ljubljanska toplarna.

Trboveljski svetniki so nocoj dali besedo tudi okoljevarstvenikom Davorinu Žnidariču, Gorazdu Marinčku in Urošu Macerlu, ki je poudaril, da ni dovolj imeti okoljskega dovoljenja; treba ga je tudi upoštevati. Ali je torej pepel iz Vipapa na trboveljskih površinah gradbeni izdelek ali odpadek? RTH in rudarska inšpekcija »sporni« material imenujeta proizvod, kako pa ga imenujejo na izvoru - v Vipapu? »Pepel oziroma odpadek in za ravnanje z njim potrebuješ okoljsko doboljenje,« odgovarja Macerl v prepričanju, da s spremembo imena nobenemu materialu nihče ne more spremeniti statusa.