V nadaljevanju preberite:

Dvigala v starejših večetažnih stanovanjskih blokih so še vedno razumljena kot nadstandard, čeprav jih nujno potrebujejo starejši, ki težje hodijo, invalidi in ne nazadnje tudi starši z majhnimi otroki, ki uporabljajo vozičke; prav tako so potrebna pri selitvah, nakupih večjih gospodinjskih strojev in podobno. Ta trenutek morda večina stanovalcev dvigala ne potrebuje, vprašanje pa je, kaj bo jutri.

Po pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb prisotnost oziroma odsotnost dvigala vpliva na točkovanje gradbenega dela stanovanja. »Skoraj vsak župan natančno ve, koliko stanovanj v njegovi občini še ni priključenih na vodovod, le redki pa vedo, v koliko stanovanj je otežen dostop, ker zgradbe nimajo dvigal,« pravi Tomaž Kšela, podpredsednik Sindikata upokojencev Slovenije (Sus). V sindikatu so v zadnjih letih organizirali več okroglih miz in drugih aktivnosti, s katerimi so si prizadevali spodbuditi vgradnjo dvigal v večetažne stavbe brez njih. Dokopali so se do podatka, da je samo štiri- in petetažnih stanovanjskih zgradb brez dvigal okoli 11.000.

Stanovalci si za vgradnjo dvigala prizadevajo od tri do osem let ali več. Gradbena dela na koncu trajajo tri mesece. Lani je bil prispevek lastnika od 3000 do 4000 evrov, ponekod tudi manj.