Lastniki zemlje razburjeni, Arso skrivnosten

Ljubljana – Čeprav Arso družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) še ni izdal okoljskega dovoljenja za gradnjo zadnje v nizu, HE Mokrice, je državno investicijsko podjetje Infra devetdesetim lastnikom zemljišč že poslalo v podpis pogodbe o odkupu. Posavci so razburjeni, na Arsu skrivnostni, stroka pa je prepričana, da je ta hip globalno segrevanje večja grožnja življu v rekah kot HE.

Lastniki zemljišč v Posavju se bojijo, da bodo zaradi HE Mokrice ob 230 hektarov zemlje in se čudijo pogodbam za odkup parcel, ker da postopek okrog gradnje HE Mokrice še ni končan. Po navedbah direktorja Infre Vojka Sotoška je za odkupe zemljišč v skladu z dve leti starim vladnim sklepom in Mopovim investicijskim programom predvidenih dobrih 17,6 milijona evrov, dosedanjih 90 odposlanih pogodb pa trenutno, v fazi projektiranja, še ni dokončno število. Posavski kmetje kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec opozarjajo, da se je obseg kmetijskih zemljišč v državi po letu 2000 zmanjšal skoraj za desetino in jo kličejo na pomoč.




 

»Če ne pohitimo, bodo v Savi kmalu tropske ribe«

Oktobra bo pol leta, kar v družbi Hidroelektrarne na srednji Savi (HESS) čakajo na ponovno odločitev Arsa glede okoljevarstvenega soglasja za gradnjo hidroelektrarne Mokrice. Državno investicijsko podjetje Infra nad postopkom ni obupala, lastnike zemljišč, kot rečeno, poziva k podpisu pogodb za odkup zemljišč. Tačas ko ti razmišljajo, ali sprejeti ponudbo, podnebna ura pospešeno tiktaka.

Podnebne spremembe, ki smo jim priča, oziroma napredujoče globalno segrevanje, pravi direktor projektov v ljubljanskem IBE Krešimir Kvaternik, postaja celo večja grožnja rekam in rečnim organizmom, kot pa hidroelektrarne. Če smo bili še deset let nazaj priče onesnaženju Save celo z živim srebrom in je bilo treba krivca iskati s preiskovalnim monitoringom - sledi so vodile do potoka Boben v Hrastniku -, so razlogi za to, da temperatura naših rek (in ozračja) neizprosno narašča, znani: ljudje smo pregreli lasten planet. Do konca stoletja nam grozi segrevanje zraka za šest stopinj Celzija. »Če se bodo toplogredni izpusti nadaljevali, bodo v Savi kmalu tropske ribe (ali nobenih), morda celo Save ne bo več, da bi na njej gradili hidroenergetske objekte,« svari Kvaternik.



Slovenija se po vodnatosti uvršča v sam evropski vrh – ob 47 kilometrih morske obale in 1300 jezerih s površino, večjo od hektarja, premoremo tudi 28.000 kilometrov vodotokov, od katerih jih polovica nikoli ne presahne. Na repu držav pa smo po količini vode, ki smo jo sposobni zadržati v akumulacijah – komaj dva odstotka. V vodnih zadrževalnikih je za vsakega Slovenca na voljo le 150 kubičnih metrov vode, Slovaki je denimo premorejo dvakrat več, v akumulacijah pa je zadržijo celo sedemkrat več kot mi.

Slovenija mora odgovor na klimatske spremembe, pravi Kvaternik, poiskati čim prej. Sogovornik vidi odgovor v večnamenskih zajezitvah rek in zadrževalnikih vode, ki bodo hkrati omogočali proizvodnjo električne energije iz najcenejšega obnovljivega vira energije – iz hidroelektrarn. Verigi na spodnji Savi manjka le ena enota – HE Mokrice. Tačas ko na Arsu že v drugo tehtajo, kaj z okoljskim soglasjem zanjo, pozabljamo, opominja Kvaternik, da bo tudi potreb po električni energiji vse več.

»Sulec ne greje hiše«

Tačas ko kmetje v Posavju bijejo svojo bitko, pozabljajo na grožnjo z »neba«. Direktor projektov na ljubljanskem IBE Krešimir Kvaternik opozarja, da se bodo naše reke zaradi klimatskih sprememb »v ne tako daljni prihodnosti spremenile – z zajezitvami ali brez njih: »Zaradi segrevanja vode se bodo spremenile vrste vodnih organizmov. Ob vse pogostejših visokih vodah se bodo nizki pretoki zniževali. Vse več bo suš. Vode bo bodisi preveč, bodisi premalo. Brez večnamenskih zajezitev rek in zadrževalnikov vode, ne bo šlo.«

Podobno meni Darko Fius iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije, ZENS: »Interes vseh nas je, da imamo poceni elektriko, interes ribiča na muho pa, da ujame sulca kapitalca, vendar njegov sulec ne greje hiše in ne daje elektrike za napajanje domačih aparatov ali strojev, prav tako v prihodnosti ne bo poganjal električnega avta, električnih vlakov ali proizvajal vodika, ki ga je mogoče shraniti za naslednji dan ali celo do zime ... Lepopisi o sulcu gor ali dol: verigo HE na Savi potrebujemo.« Spodnjesavska veriga bo zaključena z izgradnjo HE Mokrice, ki pa se zaradi ponovljenega postopka zamika. V kateri fazi je ta, Arso ne izda. »Glede na to, da gre za ponovni postopek presoje vplivov HE Mokrice na naravo in da želimo ohraniti njegovo zakonitost, vam ne moremo posredovati želene informacije,« v imenu Arsa pojasnjuje Andrej Vuga in zagotavlja, da postopek »poteka v skladu z določili zakona o varstvu okolja«.

Zadrževalniki vode, odgovor na klimatske spremembe

Za Slovenijo, pravi Kvaternik, je eden od odgovorov na posledice podnebnih sprememb zadrževanje vode v zadrževalnikih, ki bodo hkrati omogočali proizvodnjo električne energije iz najcenejšega obnovljivega vira energije – iz hidroelektrarn. »Če je Slovenija po grobih ocenah 50-odstotno energetsko odvisna, to pomeni 30 teravatnih ur uvoza električne energije; nuklearka proizvede pet teravatnih ur na leto. Veriga na Savi, Muri, Dravi ali Soči ali kjer koli drugje deluje kot akumulacija – velika baterija, in če se vsi odločimo za strešno elektrarno, ki bo napajala avto in toplotno črpalko ter vse ostalo v hiši, potem brez hidroelektrarn verjetno ne bo šlo,« meni tudi Fius.



V zadnjih desetletjih je zaznan trend večanja ekstremno velikih pretokov rek. Po Kvaternikovih podatkih je stoletni pretok Save pri Čatežu pred štirimi desetletji znašal 3500 kubičnih metrov v sekundi, zdaj že 4000 kubičnih metrov. Ob nadaljnjem trendu naraščanja visokih voda bo tudi že zgrajene protipoplavne ukrepe treba dograjevati. Zadrževalniki poleg zniževanja visokih voda zagotavljajo vodo v sušnih obdobjih.

Kljub vodnatosti je Slovenija po deležu zadržane vode v akumulacijah, ki znaša komaj slaba dva odstotka celotnega letnega odtoka, na repu evropskih držav. Na Slovenca odpade 150 kubičnih metrov prostornine vodnih zadrževalnikov, v Avstriji, na Češkem in Slovaškem pa od 360 do 380 kubičnih metrov. Kvaternik ugotavlja, da »zajezitev sicer predstavlja velik poseg v reko, ki spremeni njen značaj in pogoje za življenje vodnim organizmom, vendar je ne uniči«. »Ampak grob poseg v naravo predstavljajo tudi ceste, naselja, industrija in kmetijstvo. Življenja je v zajezeni reki še vedno veliko, po odstranitvi pregrade pa se lahko razmeroma hitro povrne v prejšnje stanje. Upoštevajoč posledice kurjenja fosilnih goriv, koristi od zajezitev rek odtehtajo njihove vplive na okolje,« pravi Kvaternik.