Kanalski svetniki v zvezi s končnim poročilom prof. dr. Griše Močnika, vodje Centra za raziskave atmosfere v Univerzi v Novi Gorici, o virih onesnaženja zraka z delci PM₁₀ na območju občine Kanal, ostro nasprotujejo povečanju sosežiga in povečanju proizvodnje v Salonitu Anhovo.

Na predstavitvi študije so izpostavili, da imajo aktivnosti cementarne bistven vpliv na oksidativni potencial - to je parameter, s katerim kvantificiramo škodljiv vpliv z delci onesnaženega zraka na zdravje ljudi. Prav tako so v študiji odkrili s kloridi bogat vir, ki ni posledica prometa in emisij iz lokalnih kurišč; avtorji študije sklepajo, da je posledica aktivnosti cementarne. Zaključki študije so tudi, da je promet, ki je tudi vir oksidativnega potenciala, povezan z dejavnostmi industrije v Anhovem, saj je približno tri četrtine tovornega prometa povezano z dejavnostmi le-te.

Primerjava izmerjenih vrednosti oksidativnega potenciala v Kanalu z objavljenimi vrednostmi v drugih študijah kaže, so sporočili z občine, da z delci onesnažen zrak vpliva na zdravje prebivalcev v Kanalu tako kot na najbolj onesnaženih delih Evrope.

S kloridi bogat vir onesnaženja zraka je skupaj s kurjenjem lesa najpomembnejši vir oksidativnega potenciala v Kanalu. FOTO: Stephane Mahe/Reuters

Gre za bistvene in merljive vplive aktivnosti cementarne, zatrjujejo. Zaradi ugotovitev študije so se kanalski občinski svetniki zavzeli za zdravje prebivalcev in zdravo okolje, ki je tudi ustavna pravica vseh državljanov Slovenije. Sklep, s katerim odločno nasprotujejo povečanju sosežiga in proizvodnje v Salonitu, je po njihovem nujno potreben, saj »Salonit Anhovo nadaljuje z aktivnostmi za povečanje proizvodnje in sosežiga odpadkov s sedanjih 109.000 na 220.000 ton«.

Neodvisne meritve kakovosti zraka v raziskavi, ki so jo v sodelovanju z Univerzo v Grenoblu opravili na Univerzi v Novi Gorici, kažejo, da sta zrak in zdravje ljudi v Kanalu še kako odvisna od kurjenja lesa, prometa in proizvodnje cementa v Anhovem in da je vpliv onesnaženja primerljiv »z višjimi in najvišjimi številkami v Evropi«.

»Glede na to, da se je študija omejila le na prašne delce, ne pa tudi na pline in živo srebro, je prispevek k oksidativnemu potencialu oziroma škodljivi vpliv delcev na zdravje najbrž še večji,« je za Delo dejal župan Miha Stegel. Kljub temu, je dodal, v Salonitu vztrajajo pri povečanju proizvodnje in podvojitvi sosežiga.

Po podatkih o emisijah iz industrijskih obratov na spletni strani Arsa je Salonit v 2021 v zrak prispeval dobrih 44 ton amonijaka, dobrih 1062 ton dušikovih oksidov, več kot 520 ton ogljikovega monoksida, 29 ton žveplovega dioksida, ob tem pa še dobrih 50 kilogramov živega srebra, 63 kilogramov t. i. vsote težkih kovin, 53 ton rakotvornega skupnega organskega ogljika, dve toni benzena, celotnega prahu je bilo za dobrih 8,5 tone …

Šest virov onesnaževanja

Podatki o delcih PM10 in njihovi kemični sestavi, ki jih je v predhodnem poročilu javnosti lani predstavil dr. Griša Močnik, kažejo na »s kloridi bogat vir onesnaženja zraka, ki je bil skupaj s kurjenjem lesa med najpomembnejšima viroma oksidativnega potenciala«. Kloride so pripisali izpustom iz Salonita. Meritve so opravljali med novembrom 2020 in novembrom 2021 in zaznali šest virov onesnaženja: zgorevanje lesa, s kalcijem bogat vir, mineralni prah, regionalni prispevek, s klorom bogat vir in promet.

Zgorevanje lesa, ki je najbolj pogosto v hladnih obdobjih leta, največ prispeva h kaliju in rubidiju, so pokazale meritve. Kalcij in nekatere kovine, kot sta krom in baker, so povezani z aktivnostmi v kamnolomu in z resuspenzijo delcev s tal, najverjetneje s cest. Promet sicer prispeva največje deleže bakra, cinka, svinca, kroma in mangana. Po raziskavi sodeč okrog tri četrtine emisij vseh tovornih vozil povzročijo vozila, ki gredo mimo Solkana in Deskel in o katerih sklepajo, da so namenjena v industrijsko cono Anhovo, »najverjetneje v cementarno«.

Več odpadkov v gorivu ne bo vplivalo na kakovost zraka

Analiza dnevnih profilov je odkrila, da so koncentracije onesnaževal močno povečane zjutraj in zvečer, in sicer zjutraj k njim prispevajo trije viri – promet ter s kalcijem in klorom bogata vira – zvečer pa poleg prometa zgorevanje lesa.

Ukrepi čez noč ne bodo mogoči

Raziskava zato priporoča tri ukrepe: menjavo peči na les, tovorni promet preusmeriti na železnico, vozila in tla v kamnolomu pa za to, da bi se manj lokalnega prahu dvigovalo s tal, dodatno čistiti.

Miha Stegel, župan Kanala ob Soči. FOTO: Osebni arhiv

Stegel meni, da uresničevanja ukrepov, ki jih končno poročilo priporoča, žal v kratkem ni realno pričakovati: »Še vedno menim, da je treba zniževati vplive in emisije, kjer je mogoče, je pa stvar zakonodaje, da vsem omogoči enake možnosti. Če je do določene smiselne vrednosti mogoče očistiti pline v sežigalnicah, bi moralo to veljati tudi za sosežig (v Salonitu, op. p.).«

Obolevnost Kanalcev

Podatki NIJZ o zdravju prebivalcev Kanala v 2022 kažejo nekatera odstopanja od slovenskega povprečja. Tako so bili Kanalci lani, denimo, bolniško odsotni skoraj 21 koledarskih dni (slovensko povprečje je 18 dni), med njimi pa so odkrili 702 nova primera raka na sto tisoč prebivalcev – v državi 568. Od slovenskega povprečja precej odstopajo tudi novi primeri raka dojke na sto tisoč prebivalcev: v Kanalu so jih lani odkrili 208, v Sloveniji 125; nekoliko nad povprečjem države so v Kanalu tudi po umrljivosti.

Kot pravi Stegel, »široka raziskava skupaj z zdravniki in Geološkim zavodom poteka tudi na Arsu«. Zaključili jo bodo predvidoma v 2024, med drugim pa bodo analizirali tudi kakovost zemljine, »tako da bomo počasi prišli do cele zgodbe«.