Kurimo vse po vrsti, dimnikarjev pa se ogibamo

V zadnjih letih je v Sloveniji opaziti trend zmanjševanja onesnaženja v zunanjem zraku – a ne tudi v času kurilnih sezon. Januar je običajno mesec z največ preseganji onesnažil v zraku, predvsem prašnih delcev (PM) in benzo(a)pirena, ki v večini izhajata iz prometa in individualnih kurišč. V teh Slovenci največ kurimo drva, vse bolj pa tudi to, kar nam pride pod roko.

Z neustreznim kurjenjem in zastarelimi kurilnimi napravami škodimo okolju in svojemu zdravju, sistem dimnikarske službe, ki smo ga vzpostavili, in s tem nadzor nad kurilnimi napravami oziroma uporabniki, pa je praktično brez moči.

Politika se je že pred leti odločila, da dimnikarska dejavnost ni več gospodarska javna služba. Leta 2016 je postala celo prosta tržna dejavnost. Ministrstvo za okolje, podnebje in prostor trenutno pripravlja spremembe, povečuje nadzor, a je, kot meni direktor zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc, kljub temu težko računati zgolj na odgovornost posameznikov.

»Pred letom 2016 smo imeli koncesijske sisteme, v katerih je določen dimnikar imel rajon, za katerega je moral skrbeti,« pravi. V sedanjem sistemu si uporabniki kurilnih naprav dimnikarja izberejo sami. »Ali pa tudi ne,« dodaja. Zato kurilne naprave ostajajo nepregledane. Posvet pred dvema letoma v državnem svetu je pokazal, da v Sloveniji skoraj 60 odstotkov kurilnih naprav ni pregledanih.« Nevestno pregledovanje in čiščenje naprav sta zato za Zupanca največja težava: »Zato da nekdo prihrani okrog 40 evrov na leto, naprave ne očisti ...« Posledice gredo lahko v sto tisoče ...

Največ pokurimo drv

Slovenska gospodinjstva v zadnjem letu vse bolj povprašujejo po lesnih gorivih. Prednjačijo drva, pred lesnimi peleti, sekanci in briketi. Prav lesna goriva slabše kakovosti pa so v času kurilne sezone kriva za prekomerno onesnažen zrak. Glede prašnih delcev je Slovenija še vedno med državami EU z bolj onesnaženim zrakom.

K skupnim izpustom PM 10 so mala kurišča po podatkih Arsa v 2021 na državni ravni prispevala kar 53-odstotni delež, medtem ko ima 6036 naših naselij ali 89 odstotkov vseh prek polovice skupnega deleža PM 10, ki izvira iz malih kurišč.

Zastarele male kurilne naprave na trda goriva so v kurilnih sezonah tudi glavni vir benzo(a)pirena. V preteklosti je sedem območij v državi zaradi stalnih preseganj mejnih vrednosti za delce PM 10 dobilo »status« območij s prekomerno onesnaženostjo zraka in posledično tudi odloke o načrtih za kakovost zraka. To so bile občine Murska Sobota, Maribor, Celje, Ljubljana, Novo mesto, Kranj in tri zasavske občine, ki so z različnimi ukrepi izboljšale stanje. Veljavnost odloka so letos kot zadnji preklicali v Celju, kjer v 2020 in 2021 dnevne mejne vrednosti za PM 10 v višini 50 mikrogramov na kubični meter niso bile presežene več kot »dovoljenih« 35-krat na leto. »Vendar pa to še ne pomeni, da je naše delo opravljeno. V zadnjem letu se je povečalo zanimanje gospodinjstev po ogrevanju na lesno biomaso, s tem pa lahko pričakujemo večjo obremenitev emisij na kakovost zraka v času kurilne sezone,« opozarja mag. Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Po podatkih dr. Petra Prislana z Gozdarskega inštituta Slovenije so najdražji lesni peleti, nekoliko nižjo ceno dosegajo sekanci, najcenejša so drva.

Konec kurilne sezone 2022/23 smo za tono peletov v povprečju odšteli 386 evrov z DDV ali 37 odstotkov manj kot v začetku kurilne sezone. Uradnih cen peletov za letošnjo kurilno sezono še ni, prve ocene pa so, da bodo višje kot ob koncu lanske kurilne sezone, a nižje kot lani.

Dimnikarska služba brez moči

Neustrezno pripravljena oziroma ne dovolj posušena drva in slabo zgorevanje povečajo škodljive izpuste iz malih kurilnih naprav tudi do 20 odstotkov. V zadnjem obdobju prihaja tudi do vse več dimniških požarov. Že lani je bil opazen trend, da Slovenci v kurilne naprave strpamo vse, kar gori: tudi papir, plastiko, lakiran les …, s čimer svoje kurilne naprave, pravi Sebastijan Zupanc, spreminjamo »v mini sežigalnice«. Na vprašanje, ali gre negativne vplive s požari vred pripisati le starosti kurilnih naprav, odgovarja nikalno. Po njegovem sta »krivca« tudi uporaba neustreznega goriva, predvsem pa spremenjeni sistem izvajanja dimnikarske službe, ki vso odgovornost prelaga na uporabnike kurilnih naprav.

Sebastjan Zupanc, direktor zbornice komunalnega gospodarstva. FOTO: Jože Suhadolnik

Sistem za neodgovorne sicer predvideva sankcije, a v državi imamo, dodaja, šest inšpektorjev, kurilnih naprav pa je petsto tisoč: »Pravzaprav je težko zagotoviti pregledanost. Posamezniki bi zato morali biti toliko odgovorni, da bi se zavedali, da z neodgovornim ravnanjem ne delajo škode le sebi, temveč tudi širši okolici.«

Inšpektorji se v zvezi s kurilnimi napravami največkrat odzovejo na prijave, priznava Zupanc, a uporabnika, ki ima kurilno peč in ne pokliče dimnikarja, 'sistem' preprosto ne zazna: »Dimnikarji zato nimajo pregleda nad pečmi. V preteklosti so rajonski dimnikarji natančno vedeli, kdo ima prijavljeno kurilno napravo in kdo ne. Če je ni imel, so mu pač potrkali na vrata … Zdaj uporabniki pokličejo in izberejo dimnikarja, ki je na voljo oziroma ki ga želijo – vse je prepuščeno odgovornosti posameznika.« Kako je s slednjo, Zupanc pojasni s primerjavo z avtomobili: »V Sloveniji je prek milijona vozil, ki morajo biti registrirana in tehnično pregledana. Koliko bi jih ostalo nepregledanih, če bi imeli zgolj kakšnih dvanajst policistov, ki bi zadevo nadzirali?«

Onesnažen zrak prizadene vse telo

Onesnažen zrak je med dejavniki tveganja za prezgodnjo umrljivost na četrtem mestu in sodi v prvo skupino rakotvornih snovi. Po navedbah zdravnice z NIJZ Majde Pohar le v »prvi bojni črti« vpliva na dihala, pri dolgotrajni izpostavljenosti pa prizadene vse telo; povzroča težave srca in ožilja, bolezni presnove, zmanjšuje kognitivne sposobnosti, vpliva pa tudi na rodnost, nosečnost in nepravilnosti pri dojenčkih …

Z nepovratnimi spodbudami in krediti poskuša Eko sklad spodbujati tudi zamenjavo kurilnih naprav. V zadnjih treh letih so dodelil za 77 milijonov evrov subvencij in za 50 milijonov evrov kreditov.