Kurilna sezona z 9,5-odstotno stopnjo DDV za štiri energente

Predvidoma od 1. septembra do konca maja prihodnje leto bo za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo veljala nižja, 9,5-odstotna stopnja davka na dodano vrednost (DDV). Ta vladni predlog bo državni zbor na današnji izredni seji najverjetneje potrdil, pri čemer nekaj vprašanj še vedno ni rešenih, denimo, kako pomagati tistim gospodinjstvom, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, pri katerem direktiva EU onemogoča nižanje DDV, in kako regulirati cene vseh energentov, da se nižji DDV ne bo prelil v trgovske marže.

Zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za ublažitev zvišanja cen energentov, ki ga poslanci obravnavajo po nujnem postopku, predvideva uvedbo začasnega znižanja DDV s splošne 22-odstotne stopnje na 9,5-odstotno, in kot vlada navaja v obrazložitvi, predvsem zaradi hude motnje na trgu pri gibanju cen, predvsem električne energije in zemeljskega plina, pri čemer ne gre za redna sezonska nihanja. »Vlada ocenjuje, da je ukrep, ki je komplementaren drugim za omejitev draginje, nujno treba sprejeti pred začetkom kurilne sezone. Z začasnim znižanjem se zagotovi, da so potrošniki v času največje porabe dodatno razbremenjeni posledic podražitve energentov,« je predlog zakona pred pristojnim parlamentarnim odborom utemeljil Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za finance, in dodal, da so vključeni vsi energenti, za katere je skladno z direktivami EU sploh mogoča nižja stopnja DDV. Za kurilno olje, s katerim se, po podatkih statističnega urada, ogreva približno 14 odstotkov slovenskih gospodinjstev, pa to po direktivi EU 2006/112/ES ni mogoče.

»Že pred tem je vlada uredila regulacijo cen električne energije in plina, da bi bilo zagotovljeno, da se nižji DDV izrazi v nižjih cenah v prodaji na drobno in se ne preliva v marže,« je poudaril Tilen Božič. Minister za finance Klemen Boštjančič pa je že ob predstavitvi zakonskega predloga pojasnil, da bodo lesni biomasi sicer znižali stopnjo DDV, vendar so možnosti vlade omejene, ker je to energent, pri katerem ne morejo regulirati cen, in izrazil upanje, da trgovci tega ne bodo prevedli v višje marže.

Za zdaj, po besedah Tilna Božiča, regulacija cen lesa za kurjavo ni predvidena, bodo pa po potrebi predlagali dodatne razširitve regulacije cen.

V devetih mesecih, kolikor naj bi trajal začasni ukrep, naj bi v državni proračun prišlo za 130 milijonov evrov manj prihodkov, kot bi se jih ob splošni stopnji DDV, od tega 40 milijonov evrov letos in 90 milijonov evrov prihodnje leto.

Pobude za dodatno nižanje

V največji opozicijski poslanski skupini SDS bi naredili še korak dlje in za vse energente, tudi za kurilno olje, DDV ne bi znižali le na 9,5 odstotka, temveč bi uporabili najnižjo možno petodstotno stopnjo DDV. Po okvirnih ocenah bi to pomenilo od 50 do 60 milijonov evrov dodatnega izpada proračunskih prihodkov. Vendar je večina članov parlamentarnega odbora za finance ta amandma včeraj zavrnila.

Slišati je bilo tudi več pobud, kako naj vlada vseeno poseže tudi v ceno kurilnega olja: bodisi da razglasi izredne razmere za prav ta artikel bodisi da ravna po vzoru Poljske, ki je kljub direktivi določila ničelno stopnjo DDV na kurilno olje in tudi zemeljski plin. Tilen Božič jih je zavrnil tudi s pomisleki, da je šla Poljska v tem primeru proti evropskemu pravnemu redu in z razlago, da je direktiva za kurilno olje in utekočinjen naftni plin restriktivna. Hkrati opozarja, da prihajamo v negotove čase, v katerih je treba biti odziven, za kar pa so nujna sredstva, ter da je treba paziti na vzdržnost državne blagajne.

Poslanec Levice Miha Kordiš pa je prepričan, da je razdavčitev nujno treba povezati z regulacijo cen, in upa, da bo to tudi za lesno biomaso mogoče že od današnje seje. Želi pa si, da se najde dikcija za pomoč odjemalcem kurilnega olja, da »ljudi ne pustimo na cedilu in preprečimo energetsko revščino«. Hkrati pa je prepričan, da je treba proračunski izpad nadomestiti na družbeno pravičen način s progresivnimi načini obdavčitve.