Kulturni evro – le obljuba, ne obveza?

Ljubljana – »Za nami je deset let velikega zanemarjanja, nekateri kulturni sektorji so bili zmeraj prvi na udaru, ko se je rezalo sredstva,« je dejal kulturni minister Zoran Poznič o predstavitvi zakona o kulturnem evru, ki naj bi v sedmih letih zagotovil 122,6 milijona dodatnih sredstev za programe, ki niso del rednega financiranja. A pred današnjo obravnavo na odboru za kulturo zakonodajno-pravna služba opozarja, da ves načrtovani denar ni povsem zagotovljen.

Ena od bistvenih težav zadnjega takšnega zakona, tretjega o kulturnem evru – veljati je nehal leta 2013, naslednjega pa nato zaradi vladnih varčevalnih ukrepov niso sprejeli –, je bilo predvsem slabo izvajanje. Med letoma 1999 in 2013 je kulturi sicer prinesel dodatnih 95 milijonov evrov, a je bilo porabljenih le 31 odstotkov načrtovanih sredstev. Za izvedbo programov je bilo na primer zadnje leto v proračunu zagotovljenih le 8,28 odstotka denarja. Kulturno ministrstvo težave pripisuje posledici vsakoletnih omejitev ob usklajevanju proračunskih predlogov ter likvidnostnih težavah ob koncu leta, zaradi katerih so se obveznosti tekočega leta prenesle v naslednji proračun.

Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi zakonu o kulturnem evru, ki ga je Zoranu Pozniču za razliko od nekaterih njegovih predhodnikov uspelo pripeljati do državnega zbora. Obveznost zagotavljanja proračunskih sredstev namreč ni jasno opredeljena, saj naj bi se denar zagotavljal v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi in prioritetami. Relativizacija bistvenega elementa predlagane ureditve, torej finančnih sredstev, pa lahko vpliva na verjetnost izvedbe samega predpisa, opozarja tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Državni svet, ki državni zbor spodbuja k čimprejšnjemu sprejetju, je tako med drugim predlagal, da naj med obravnavo to določilo izbrišejo. V Levici so napovedali, da bodo to tudi predlagali. »Ni sprejemljivo, da imamo namesto zakonske obveze le obljubo po financiranju nujnih kulturnih projektov, katerih realizacija je v končni instanci odvisna od tega, ali bo oblast obljubo spoštovala ali ne,« je sporočila poslanka Levice Violeta Tomić.

Na kulturnem ministrstvu idejo pozdravljajo, več pomislekov pa bodo imeli najverjetneje na finančnem, kjer so omenjeno relativizacijo po naših informacijah tudi želeli. Če bi določilo namreč umaknili, bi ob morebitnem gospodarskem ohlajanju država morala rezati drugje, financiranje kulturnih programov pa bi ostalo nedotaknjeno.



Z dodatnimi sredstvi, ki so razporejena na naslednjih sedem let, naj bi sicer sanirali ogrožene kulturne spomenike, uredili prostorske pogoje in kupili opremo za javne kulturne zavode, podprli sodobno knjižničarsko storitev v potujočih knjižnicah, ohranjali in obnavljali slovensko filmsko, glasbeno, baletno in plesno dediščino s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove. Na vseh področjih pa naj bi uveljavljali enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti.