Kulinarična biblija za milijon evrov

Kulinarika postaja eden od paradnih konjev slovenskega turizma. Eden od vrhuncev se ji obeta marca prihodnje leto, ko bomo dobili gastronomsko »biblijo« – sloviti Michelinov vodnik. V promocijo in razvoj gastronomije bo Slovenska turistična organizacija (STO) skupaj z DDV vložila dober milijon evrov.

Ker vložek ni majhen, je upravičeno vprašanje, kam konkretno bodo vložili denar in kaj (če sploh) bodo od te promocije imele tudi manjše, slabše razvite slovenske regije. Kot pojasnjujejo, so v omenjeni znesek zajete »aktivnosti globalne promocije, se pravi različne marketinške aktivnosti in dogodki, povezani z odnosi z javnostjo, objavo rezultatov, kreiranjem novih uredniških vsebin, objavo vsebin na Michelinovih digitalnih platformah in družbenih omrežjih ter licenčnino za uporabo vsebin v komunikacijskih kanalih STO«.



S tem bodo, kot zatrjujejo, globalno podprli Michelinov izbor najboljših slovenskih restavracij. V znesek so zajeti tudi tiskana izdaja znamenitega rdečega vodnika, dogodek slavnostne podelitve nagrad, sodelovanje s tujimi novinarji in vplivneži ter gostovanja nagrajenih slovenskih chefov v tujini.

Slovenija si zasluži Michelinovo zvezdico

Vpliva, ki ga ima Michelinov vodnik v svetu kulinarike, ne gre zanikati. Nagovarja zelo zahtevne gastronomske navdušence z visoko kupno močjo, kar bi znalo precej pripomoči k izpolnjevanju enega od ciljev Akcijskega načrta razvoja in trženja gastronomskega turizma Slovenije 2019–23, in sicer da na sončni strani Alp zvišamo dodano vrednost našega turizma.

Raziskave trga so menda pokazale, da »imamo še veliko potenciala na ključnih trgih, a moramo hkrati gastronomijo pozicionirati in razviti«. Michelin mora destinacijo najprej prepoznati kot perspektivno s pozitivnim kulinaričnim potencialom, da se sploh odloči vstopiti vanjo, tako da dobre osnove očitno imamo.



Kuharski mojster z dvorca Zemono Tomaž Kavčič je jasen: »Prepričan sem, da si Slovenija zasluži Michelinovo zvezdico. Vodnik bo državo postavil na mesto, ki si ga zasluži – na evropski in svetovni kulinarični vrh, posebej glede raznolikosti, mikroklime in osnovnih sestavin. Potem je vse v rokah chefov, da to predstavimo gostu. Menim, da imamo še veliko manevrskega prostora pri srednjem sloju, je pa kulinarika definitivno ena od branž, ki k nam pripelje veliko turistov in jih bo tudi v prihodnje.«



Ko Kavčič omenja mikroklimo, zadene žebljico na glavico. Foodiji oziroma ljubitelji kulinarike si namreč ne prizadevajo zgolj za to, da bi jedli v velikih mestih, pač pa kulinarična nebesa iščejo tudi v manjših krajih – Kobarid je s Hišo Franko, recimo, trdno usidran na svetovnem zemljevidu.

V STO pravijo, da so že v prijavi za naziv evropska gastronomska regija 2021 izpostavili pomen razvoja destinacij zunaj večjih in znanih turističnih krajev. Na »mednarodni in lokalni ravni nameravajo tako nadgraditi medsektorsko povezovanje in razvoj«. Konkretno?Mreženje spoznavanje in deljenje dobrih praks znotraj regij in širše, dodatna promocija, nad katero bo bedela STO, tudi ne bo škodila.

Pomemben je »celoten paket«

Iva Gruden, ki je v Ljubljani vpeljala kulinarične sprehode LjubljanaNjam, meni, da mora v kulinariki vse temeljiti na kakovosti, to pa zajema ves paket – od interierja, pijače in hrane pa do šolanega osebja, ki dobro ve, kaj je (visoka) kulinarika. »Gostu moraš ponuditi celotno izkušnjo. In še nekaj je pomembno – lokalno prebivalstvo mora dihati s to kakovostjo. Ker dobro lahko ješ tudi po čistem naključju, ko slučajno odkriješ vrhunsko restavracijo nekje na obrobju podeželja.«

Koliko delovnih mest bo v Slovenijo prinesel Michelin, je nemogoče napovedati, lahko pa posamezna uspešna restavracija dvigne celotno lokalno ekonomijo. Michelin je najmočnejša gastronomska blagovna znamka z več kot 3,3 milijona sledilcev po vsem svetu in devetnajstimi profili na družbenih omrežjih. Sloviti vodnik tako predstavlja močan komunikacijski kanal za nagovarjanje foodijev, pozitiven učinek je vezan na kmetijstvo, transport, celotno prehransko industrijo.



Manevrski prostor za nadaljnjo rast seveda je. Ne le pri prepoznavnosti Slovenije kot vrhunske gastronomske destinacije, za kar sta nekoliko že in še bosta poskrbela Michelin in Gault&Millau, pač pa tudi pri izpostavljanju manjših proizvajalcev, turističnih kmetij in vinskih kleti – produktov z elementi butičnosti, v kar je usmerjen slovenski turizem.

---

Avtorica je zaposlena v Delovnici.