Višnja Gora – Čebelarska zveza Slovenije in ivanška občina v Višnji Gori gradita čebelnjak za kranjsko sivko, za katerega bosta skrbela izkušena čebelarja
Alojz Miklič in
Franc Bobnar, uporabljali pa ga bodo v učne namene in za potrebe velikega občinskega projekta, hiše kranjske čebele. Ta bo po temeljiti rekonstrukciji dobila svoje mesto v višnjegorski stari šoli.
Kot kaže, bodo prebivalce srednjeveškega mesteca, ki letos praznuje 540. obletnico podelitve mestnih pravic, zelo kmalu s svojim brenčanjem prebujale čebele iz dvajsetih panjev. Temeljno ploščo v središču mesta so že vlili, takoj po prvomajskih praznikih pa bodo postavili čebelnjak in ga skupaj z vrtom medovitih rastlin odprli 10. maja. Dober teden kasneje nameravajo odkriti še spomenik kranjski čebeli. Prireditve bodo potekale v sklopu svetovnega dneva čebel 20. maja, ki ga je prav na pobudo slovenske čebelarske zveze generalna skupščina Združenih narodov razglasila lani decembra. Na ta dan bodo svetovno javnost opozarjali na pomen ohranjanja čebel in drugih opraševalcev za človeštvo ter jo pozivali h konkretnim ukrepom za njihovo ohranitev.
Čebele v Sloveniji
Velika hiša za drobno čebelo
Po besedah predsednika čebelarske zveze
Boštjana Noča ni naključje, da so čebelarji izbrali ravno Višnjo Goro, saj ima kranjska sivka rojstni kraj le streljaj proč, v Podsmreki. V tem kraju je namreč v 19. stoletju živela čebelarska družina Rothschütz oziroma Rošic, ki je trgovala s čebelami, baron
Emil Rošic pa jih je tudi proučeval in je zaslužen za današnjo prepoznavnost, ugled in razširjenost kranjske sivke v svetu.
Ivanški župan
Dušan Strnad je za Delo zatrdil, da se občina ne bo zadovoljila zgolj s postavitvijo čebelnjaka in spomenika. Prihodnje leto nameravajo temeljito prenoviti staro osnovno šolo v Višnji Gori in v njej urediti center kranjske čebele. Za to bodo namenili poldrugi milijon evrov; del denarja so zagotovili v občinskem proračunu, del pa ga nameravajo pridobiti s prijavami na državne in evropske razpise, saj projekt zajema tudi prenovo višnjanskega starega mestnega jedra.
»Po eni strani gre za izjemno kulturno dediščino, po drugi pa svetovno znana kranjska čebela bolj kot kadarkoli doslej potrebuje pomoč, da jo zaščitimo in ohranimo. Naša občina je stvar prepoznala kot dolžnost in priložnost, zato bomo skupaj s čebelarsko zvezo v Višnji Gori začeli projekt hiše kranjske čebele. Hišo bo upravljal zavod Prijetno domače, ki ga nameravamo kadrovsko okrepiti,« je napovedal Strnad.
Vse vsebine v hiši bodo podrejene tej drobni žuželki, hiša pa bo tudi vstopna turistična točka v občino. V njej bodo turističnoinformacijski center, kavarna, razstavni prostori, hostel in muzej, posvečen kranjski čebeli. »Načrtujemo sodoben interaktiven muzej, ki bo z novimi pristopi ponudil strokovno podkovane informacije o biologiji, posebnostih in pomenu kranjske čebele ter omogočil čim bolj atraktivno doživetje čebel,« je povedala
Maja Lampret z ivanške občine.
Zgodba o polžu
Legenda pravi, da so v petem stoletju višnjegorski grofje v bitki pri Sisku rešili pred smrtjo mladega beneškega plemiča, ranjenega v boju s Huni. Žena beneškega doža Sofija Višnjegorska jim je v znak hvaležnosti poklonila pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Grofje so jo podarili mestu, mestni veljaki pa so vanjo ob slovesnostih natakali vino in z njo nazdravljali. Dragoceni polž je kmalu izginil neznano kam, zato so razočarani meščani dali narediti novega. Čeprav so ga priklenili na verigo, se je tudi za tem izgubila sled, Višnji gori pa je ostala legenda.
Načrtujejo čebelarsko akademijo
Ko bodo v objektu zaživele naštete vsebine, nameravajo pridobiti del učnega programa vzreje matic kranjske sivke bodoče slovenske čebelarske akademije in s tega področja gostiti tečajnike z vsega sveta. »Mednarodna čebelarska akademija je v ustanavljanju in del programa, namenjen kranjski čebeli, se bo izvajal v Višnji Gori. Podprla nas bo tudi čebelarska zveza in pri tem projektu bomo na strokovnem področju tudi sodelovali. Zavzeli se bomo, da projekt finančno podpre tudi država,« je povedal Noč.
S kmetijskega ministrstva so sporočili, da bo slovenska čebelarska akademija pripomogla k izboljšanju znanja na področju čebelarstva v mednarodnem prostoru in s tem prispevala k reševanju svetovnih problemov – odpravi revščine in lakote v državah v razvoju. Cilj akademije je tudi povečati promocijo Slovenije, slovenskega čebelarstva in turizma. Po Strnadovih besedah Višnja Gora ne bo več znana zgolj po polžu, ampak tudi po kranjski čebeli in vzreji matic, kar ji bo prineslo turistično prepoznavnost. »Višnjane smo potolažili, da polž z vstopom čebele v zgodbo ni ogrožen,« pravi župan, ki pričakuje, da bo večja prepoznavnost Višnje Gore koristila domačinom pri trženju izdelkov domače obrti in kulinarike ter turizmu v občini na splošno.
Komentarji