KPK v poslu z izginulimi maskami zaznal korupcijska tveganja

KPK je na podlagi prijave pod drobnogled vzela posel države s podjetjem Labena, ki se je znašlo v središču zgodbe o izginulih zaščitnih maskah in bilo oškodovano. Zaznala je določena korupcijska tveganja ter ugotovitve odstopila Državni revizijski komisiji. Kriminalistična preiskava domnevne prevare z zaščitnimi maskami je v predkazenskem postopku.

Podjetje Labena se je marca znašlo v središču zgodbe o izginulih treh milijonih zaščitnih mask, ki jih je pri tem podjetju naročila Slovenija in jih je zaman pričakovala 18. marca. Minister za obrambo Matej Tonin je takrat dejal, da je šlo za klasično prevaro. »Ta prevoz in te maske niso nikoli obstajale,« je dodal.

Direktor podjetja Labena Borut Čeh je danes pojasnil, »da so v navezi z naročilom mask iz BiH edino oni kot podjetje plačali vnaprej avans in ko so to prijavili policiji, so bili označeni kot oškodovanec«. S celotnim potekom so seznanili tudi druge predstavnike oblasti, so za STA danes sporočili iz Labene.



Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je Zavodu RS za blagovne rezerve naložila, da mora kljub izvedbi javnega naročila s postopkom pogajanj brez predhodne objave upoštevati temeljna načela novele zakona o javnem naročanju, zlasti načelo gospodarnosti in načelo transparentnosti. Naložili so mu objavo obvestila za predhodno transparentnost na portalu javnega naročanja najpozneje ob sklenitvi pogodbe z izbranim ponudnikom, so povedali v KPK.

Ker je KPK ocenila, da zavod za blagovne rezerve ni poslal v objavo obvestila, kar bi moral storiti po zakonu o javnem naročanju, je o sumu kršitve zakona obvestil Državno revizijsko komisijo in ji predlagal uvedbo prekrškovnega postopka.

KPK je ob tem predlagala Računskemu sodišču RS, naj po zaključku izrednih razmer zaradi novega koronavirusa izvede revizijo poslovanja zavoda za blagovne rezerve. To naj računsko sodišče po njihovem opravi zlasti za sklenjene pogodbe v zvezi z izvedenimi javnimi naročili v času trajanja izrednih razmer, so še navedli v KPK.

Sarajevski portal sarajevotimes.com je v nedeljo poročal, da so specializirano tožilstvo, kriminalisti in policisti BiH v sodelovanju s slovenskimi kolegi izvedli več aktivnosti z namenom preprečitve morebitnega pranja denarja v vrednosti več kot pol milijona konvertibilnih mark (več kot 250.000 evrov) v povezavi z dobavo zaščitnih mask za slovensko podjetje. Ali gre za dobavo mask omenjenemu slovenskemu podjetju, iz prispevka na portalu ni razvidno.



Na Policijski upravi (PU) Ljubljana so danes na vprašanje STA, ali lahko potrdijo, da gre za preiskavo okoliščin, povezanih z izginulim tovornjakom mask, ki so bile namenjene slovenski državi in o čemer so mediji poročali 18. in 19. marca letos, odgovorili, da »v predmetni zadevi ljubljanski kriminalisti vodijo predkazenski postopek«.

»Slovenska policija pri tem aktivno sodeluje z varnostnimi organi Bosne in Hercegovine. Intenzivna kriminalistična preiskava še ni zaključena, zato konkretnejših informacij ta trenutek še ne moremo posredovati,« so še navedli na PU Ljubljana.

Sarajevski portal je sicer še poročal, da so v okviru omenjene mednarodne operacije, v kateri je sodelovalo bosansko-hercegovsko tožilstvo, v BiH začasno zasegli sredstva v višini več kot pol milijona konvertibilnih mark ter dokumentacijo pri štirih pravnih in dveh fizičnih osebah, ki jih sumijo pranja denarja. Preiskava se nadaljuje.

Kot so 19. marca za TV Slovenija pojasnili v Labeni, so se s slovenskim ministrstvom za gospodarstvo dogovorili, da jim bo država za dobavo treh milijonov mask v vrednosti 1,7 milijona evrov, ki bi jih moral dobavitelj dostaviti najpozneje do 31. marca, plačala šele po prejetju.

Ob tem pa je Labena, kot so zatrdili, predujem v višini 300.000 evrov posredniku Global Promet iz BiH plačala iz lastnega žepa, a je kasneje zaradi neresnosti tega bosanskega partnerja prekinila pogodbo in pričakovala vrnitev predujma. Direktor podjetja Global Promet Emir Begović je za TV Slovenija takrat pojasnil, da je bilo njegovo podjetje zgolj posrednik med slovenskim podjetjem Labena in bosanskim podjetjem Winsdor Group, ki ga po javno dostopnih podatkih vodi Sead Žilo.